VSE NAS VOSI K OZDRAVLJENJU

Jeza je zdravilno čustvo, vse dokler ne škodim drugim in vse dokler je ne tlačim v sebi. Tako si naredim trajno škodo, saj ta strup nenehno kroži v meni. Enako kot zamera ali zagrenjenost.

Jeza nas opozori, da nekaj ne bo šlo več tako naprej, kot je bilo do zdaj. Naše meje so bile prestopljene. Jez več ni mogel zadržati krivice ali neudobja. Voda je prestopila bregove in vse je poplavljeno.

S tem, ko smo se učile in sprejemale vlogo pridne punčke (ženske), ki si nadene nasmeh na obraz, čeprav ji para piha ven pri ušesih, je zelo škodljiva. Vso prigovarjanje, da nismo lepe, ko smo jezne, se držimo jezno ali smo glasne, je zasidrano v nas kot ovira pristnosti. Govorijo nam, da smo prezahtevne, ko pa si želimo samo, da bi se naša čustva upoštevala. Najprej pa jih moramo upoštevati same.

Namesto, da bi občutila jezo, občutim sram in krivdo, ker jo tu. Bolj ko jo želim potlačiti, bolj sili na plano. Govorijo nam, da smo preveč glasne, da smo preveč in naj se obnašamo, kot se spodobi. Nekako se naučimo dati masko na obraz in vse zadržimo pod površjem.

Zdaj pa je čas, da to sproti počistim. Jezna sem. Rabim mir. Daj mi prostor, da to predelam pri sebi. Potem se bova pogovorila. Ne sili v mene, ker bom izrekla kaj takega, kar v resnici ne mislim. Prizadela bom tebe ali sebe. Rabim čas. Jez bo spet zdržal vse. Rekal se bo vrnila nazaj v struge. Vse poplavljeno se bo izsušilo.

Jeza nas zdravi, saj nas ščiti pred prekoračitvijo mej ali zatajevanjem pristnosti.

Ljubeč radosten srčkan iskren dan!

Praznuj bogastvo občutenj. Sledi svojemu srcu! izražaj svojo pristnost. Sprejmi se. Vse je dobro zate. Vse je zate!

NEPOZABNI ZAKLADI

Še vedno vpijam lepoto narave, ki me harmonizira. Vpijem lepoto, ki se mi tako radodarno in obilno podarja. Napolni mi srce. Polni mi ga znova in znova z nepozabnimi zakladi.

Vetrca. Sončnega zahoda. Mačke, ki se je prišla cartati. Zdaj pa prede v mojem naročju. Bor, ki me pozdravi zjutraj. Ptičje petje. Listja, ki se obrača v vetru in je ujelo zlato svetlobo žarkov.

Samo neskončen večen mir. Blaženost, ki ji ni konca. Potopitev v brezpogojno ljubezen.

Narava nam daje vse, kar je. Vsa se nam podarja. Samo oprem srce in že je vse v meni napolnjeno z ljubeznijo, smislom in harmonijo. Objame me mir, ki spreminja vse, kdo sem, v zlitje pristnosti ljubezni.

Sijem iz vsega srca, še malo bolj močno. Še malo bolj zavestno. Še malo bolj daleč.

Narava je res bogata in vedno me napolni z občutkom, da sem vredna ljubezni. Uči me, da jo sprejemam še malo lažje in še malo več.

Narava je neprecenljiva!

Danes negujmo svojo povezanost z naravo.

Ljubek radosten povezan naraven pristen dan!

Čarobnost vpij skozi lepoto narave, ljubezni in vsega, kdo si. ostani povezana!

LEPO JE, LEPO!

Kako je bilo lepo! Res je popolno! Spet se zaljubljam v svoje življenje. Zares! Dopuščam mu, da me ljubi.

Še prej pa dopuščam, da imam rada sebe, saj me sovražnost do sebe ni nikamor pripeljala. Saj se ne čudim. Isto rodi še več istega. Ali. Enako rodi še več enakega. Ali. Enako rodi še več podobnega. Nekaj takega. Ali. Ali! Ne moremo rešiti problema na istem nivoju, kot je nastal. Nekaj takega je rekel Einstein.

Treba se je dvigniti višje. Je pa tudi lepši razgled! Pa bolj čisti zrak! Pozitivni stranski učinki.

Tako pa ljubezen rodi še več ljubezni. Zato je tako pomembna! Kdaj pa ljubezen ni bila pomembna! Še vedno polno verjamem v njo! Pride pa vedno ob pravem času. Pravzaprav je že vedno tu.

Ljubezen vedno prebuja najboljše v nas. Sploh ne vem, zakaj bi se ji toliko upirali.

Prevečkrat pustim, da me žalost, jeza, bes, strah, nemir, kaos, drama in ostale neumnosti – potegnejo iz ravnovesja. Res pa je tudi, da se tega zavedam, vseeno pa nič ne naredim, da bi bilo zares boljše. Lahko bi ukrepala. Lahko bi naredila kaj, da bi res bilo boljše? Kaj lahko naredim, da bi bilo boljše – zdaj? Močna vprašanja, ker sem močna oseba in imam vpliv.

Verjamem v ljubezen.

Ljubek luškan dan poln božanskega obilja in ljubezni!

Sledi svojemu srcu! Čudovita si! imej se rada, kajti ljubezen poraja čudeže!

ZGODBE RESNICE

Zgodbe so tako lepe, sploh če so resnične. Še bolj pa, če so ljubezenske. Kako mi je lepo, da imam tako lepo življenje!

Kaj če bi se spet zaljubila v svoje življenje? Saj ga imam rada! ampak! Nič ampak! Rada ga imam.

Priznam pa, da sem se malo vrgla v rutino. Bom jutri malo začinila. Nekam me vleče. Še sama ne vem kam. Bo se že izkristaliziralo! Sonce me vleče. Pa reka. Pa knjige. Pa potovanje. Povabi me, Vesolje, kam naj grem in šla bom!

Če vsaj ne bi bila tako trmasta, da stokrat zavrnem povabilo, prej ko ga sprejmem! Ali če ne bi potrebovala sto potrditev, če sem slišala prav.

Pa je res? pa je res res? pa daj povej še enkrat! Je res!?! pa čisto čisto čisto zares?!

Lahko delujem že ob prvi navdihnjeni akciji. Lahko ukrepam že ob prvi pozitivno navdihnjeni akciji.

Ne bom se več sekirala, kaj je bilo in kaj bo. Ali kar bi lahko drugače. Odpuščam. Objemam ta trenutek. To je to!

Uživaj mi ta dan!

Sledi svojemu srcu! splača se poslušati svoj glas srca – že prvič! Zaupaj si in zaupaj svojemu vodstvu Ljubezni!

NOTRANJE VODSTVO

 Včasih mi kdo prileti s kako neumno, da je kaj prebral. Prebrala. Potem pa misli, da je to sveti gral. Nekaj, kar je neizpodbitna resnica. Pa je res?!

Ali želiš to verjeti, da lahko še naprej opravičuješ svoje (ali od koga drugega) neprimerno vedenje. Saj ni neprimerno. Samo izgovor je, da ne rabiš narediti kaj, da bi se odnos spremenil. Do sebe ali do koga drugega. Spet lahko ostajaš v vlogi žrtve, namesto, da bi nazaj vzela svojo moč. Še naprej lahko počneš nekaj, kar te prizadene ali prenašaš vedenje koga, ki te prizadene. To zame ni moč.

Ampak, vsak ob svojem času stopi naprej. Vsak si ob svojem času sname masko in ugotovi, kaj si resnično želi in kdo je. Ni recepta. Ni merila. Vsak, ko je pripravljen.

No, prepričana sem, da bi v zelo kratkem času našla knjigo, ki pa bi trdila ravno nasprotno od svetega grala. Kdo ima torej prav?!

Ni več čas, ko bi odgovore iskali zunaj sebe. Če se občuti dobro, je zate. Od zunaj lahko pridejo smernice. Vsak pa ima notranje vodstvo ali občutek, kaj je primerno za vsakega posebej. Ni pravil. Vsak ima svojo pristno naravo in samo ona sama ve, kaj je dobro in prav za njih.

Jaz pa ne rabim braniti svojega mnenja, ker sem potem že v zgodbi. Ali pa tudi ne. Naj delajo, kar želijo. Moja energija ostaja pri meni. Sebe imam rada in to je moja ljubezensko pismo življenju in svetu. Moja bistvena sestavina je ljubezen.

Naj te srce vodi, danes in vedno.

Ljubek srčkan dan!

Naj te vodi srce, zdaj in za vedno živi srečno do konca svojih dni.

ZELOOO VŠEČ!

Zunaj tako lepo sije sonce. Prav všeč mi je! sedela sem zunaj in pisala. Bilo je čarobno. Zdaj ko razmišljam, danes še ni bilo moje mačke Bliss na spregled. Kje se le potepa?! Ona že živi svojo pustolovščino. Kaj pa jaz svojo?

Hm?!

Vse se manifestira iz srca. To je naša magnetna sila. Ampak zakaj si želimo imeti stvari?! Samo da bi bili srečni. Kaj če bi bili vseeno srečni, stvari pa bi vseeno prišle ob pravem času. Ne bi pa bile pogoj za našo srečo. lahko so, lahko jih ni – srečni pa smo vseeno. Zaželene stvari niso naš lažen bog, h kateremu molimo, da nam uresniči našo željo po sreči. Izpolnjenosti. Čemurkoli. Že zdaj smo lahko srečni. Izpolnjeni. Karkoli. Vse.

Res rabimo še karkoli od zunaj (ali tudi pravega partnerja), da smo lahko srečni?! Res?!!

Rada plešem. Kaj če bi si danes to uresničila?

Rada se imam. vedno bolj. In vedno bolj sem si všeč. In to mi je zelo všeč!! Zelo všeč! Zeloooo všeč!

Uživaj mi v čarobnosti dneva!

Sledi svojemu srcu! Zdaj. In imej se rada. Zdaj!

SLAVIM LEPOTO SRCA

Praznujem to, kdo sem in slavim lepoto, ki je vse okoli mene. Seveda je tudi v meni.

Praznujem, da sem živa.

Življenje je tako lepo! Bogato! Polno lepot narave in vsega ostalega obilja!

Včasih pa se skrčim in tako se zoža lijak. Tako tudi moje dotekanje intuicije, saj ima zdaj veliko ožjo pot, da me doseže. Najde me skozi razpoke nepazljivosti, ko se posvetim čemu lepemu. Soncu, lepemu cvetu, uživanju ob čajčku. Takrat pa se me dotakne kljub teži temnih gostih oblakov, ki me obdajajo. Zaobide jih. Vedno najde pot do mene.

Zanimivo pa je, da so ti oblaki vedno redkejši in pridejo manj pogosto. Vremenska napoved se je zjasnila.

Očitno, da nas vse podpira – sploh energijsko – da še bolj pristno sijemo. Tudi če nas želijo zmanipulirati v strah, se tega zavedamo. Močni smo in ukrepamo, da se spet povrnemo v stanje miru.

V mojem svetu je vse dobro.

Imamo svobodno voljo in vse, kar nam jo omejuje, bodo doletele posledice.

Mi smo tu, da bi sijali. To je naša naloga. To je naše poslanstvo. To je naša misija.

Mi smo tu, da bi izbirali vsak dan malo več sreče! Seveda je prenesemo še veliko veliko več. Bodimo pogumni in jo tudi izbirajmo več. To je naša moč. Pristnost in povezanost!

Sledi svojemu srcu.

Ohranjaj mir.

Miren sočen sladek ljubeč ljubek dan!

Zapleši skozi radosti srca v ta ljubeč dan! Vredna si, da si srečna. Vredna si vsega dobrega. Imaš svobodno voljo. Za kaj boš uporabila svojo energijo!? Res imaš svobodno voljo!