Kako je bilo lepo! Res je popolno! Spet se zaljubljam v svoje življenje. Zares! Dopuščam mu, da me ljubi.
Še prej pa dopuščam,
da imam rada sebe, saj me sovražnost do sebe ni nikamor pripeljala. Saj se ne
čudim. Isto rodi še več istega. Ali. Enako rodi še več enakega. Ali. Enako rodi
še več podobnega. Nekaj takega. Ali. Ali! Ne moremo rešiti problema na istem
nivoju, kot je nastal. Nekaj takega je rekel Einstein.
Treba se je dvigniti
višje. Je pa tudi lepši razgled! Pa bolj čisti zrak! Pozitivni stranski učinki.
Tako pa ljubezen
rodi še več ljubezni. Zato je tako pomembna! Kdaj pa ljubezen ni bila pomembna!
Še vedno polno verjamem v njo! Pride pa vedno ob pravem času. Pravzaprav je že
vedno tu.
Ljubezen vedno
prebuja najboljše v nas. Sploh ne vem, zakaj bi se ji toliko upirali.
Prevečkrat pustim,
da me žalost, jeza, bes, strah, nemir, kaos, drama in ostale neumnosti –
potegnejo iz ravnovesja. Res pa je tudi, da se tega zavedam, vseeno pa nič ne
naredim, da bi bilo zares boljše. Lahko bi ukrepala. Lahko bi naredila kaj, da
bi res bilo boljše? Kaj lahko naredim, da bi bilo boljše – zdaj? Močna vprašanja,
ker sem močna oseba in imam vpliv.
Verjamem v ljubezen.
Ljubek luškan dan
poln božanskega obilja in ljubezni!
Sledi svojemu srcu!
Čudovita si! imej se rada, kajti ljubezen poraja čudeže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar