Kraljevsko v soncu...

Nekako lepo je sedeti zunaj in pisati. Ljubko. Sonce sije skozi oblake. Rahlo, a vseeno dovolj, da je boljše v senci. Vse ožarči. Tako je z lepoto v našem življenju. Vse ožarči. Vse preglasi. Lahko sem v senci, pa še je vseeno dovolj močno, da imam priprte oči.

Obožujem moč sonca. Vse, kar je v preteklosti, ni več pomembno. Zdaj je sonce. Počasi stopi vse, samo osredotoča se drugam. Ne zalivam. Ne ohranjam pri življenju. Ljubko.

Sonce vedno nadvlada vse. Vse, kar je pomembno. Vse kar je resnično pomembno, je v soncu. Vse.

Saj ne rečem, da sence niso pomembne. Seveda so. Samo zato, da si bolj definiram, kaj bi rada. To je to. Potem pa fokus naprej. Ni pa to za pogrevat. Postane neužitno, slej ko prej. Zavedam se tega. Sprejmem. Objamem. Potem pa živim dalje. To je čar. (Sonca. Srca.)

Ni mi za premlevanje. Veno znova. Vedno istega. Ni več okusa. Zakaj bi? Če pa imam na razpolago lepe trenutke? Rada imam svežost in svežino. Zdaj je zapihal v moje življenje kot rahel vetrc.

Ptički frfotajo okoli in čivkajo. Uživam zunaj. Uh, kako razkošje mi je to. Ob kavi s smetano. Božansko. Ne vem, če ni bilo kje več smetane kot kave. Točno zato je tako dobra!

Rada sem v soncu. Vleče me danes na grad. Komaj čakam! Želim si. Z vsem srcem. Kaj pa če bi šla? Kaj pa, če bi res šla. Kar tako? Ker lahko. Tukaj v bližini je en tako lep. S prelepim razgledom na celo mesto. Uh, komaj čakam. Se že veselim! To pa bo kraljevsko popoldne.

Ljubek sijoč pristen srčen dan poln svežine!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je lepo v vseh pogledih!

Moja ljubezen... od nekdaj!!!

Kaj pa to, ko sem našla zaklad? Ali je on našel mene?

Seveda me vedno znova vlečejo knjige. Včasih neko obdobje nič. Potem pa mi začnejo šepetati. Magnetne postajajo. Kot da sem jaz plus, one minus. Ne gre, da se ne bi srečali. Kar lepijo se name. Ali jaz na njih. Saj ne zdaj vse po vrsti.

Po navadi se poglabljam v kako temo. Pa me potem ravno knjiga po naključju na ta vprašanja zvabi. Zapelje. Res mi šepeta, naj pridem. (To zdaj ne gre, da sem v knjižnici. Potem pa grem vse knjige skozi. Zzzzzzzz. Zz. Zzzzzzzzzz. Pa je vse prebrano in prelistano. Vedno dobim določen namig. (Zdaj pa je že hecno postalo, kako to razlagam!!!))

Razmišljam o poslanstvu in mi mama reče, da je na morju brala neko knjigo na to temo. Razlaga mi. Pa se mi zdi res zanimivo. Me pritegne. Pa si jo grem sposoditi. Ampak nimajo v knjižnici ravno te. Imajo pa drugo. Točno na to temo, ki pa v resnici mene zanima.

Ali pa slišim nekoga, da govori o Kojcu. Seveda. Pogrešam ga že malo. Grem si ga sposoditi. Ali pa preberem nekaj o neki knjigi. Po navdihu tega in tega, sem se spomnila tega in tega. In že je knjiga pri meni doma.

Potem pa knjige zraven nosim. Kot telefon in denarnico. Vedno! Kaj pa, če bo tri minute časa in jo lahko berem? Jap! Imam jo! Imam jo zraven. Že nadaljujem branje!

Ampak ne privlačijo me vse knjige. Ne vse po vrsti. Tam prav začutim, kako mi imajo nekaj za predati. Smešno ne! Ampak tako je to! Včasih izsledim koga, ki mi piše dobro, izjemno. Potem preberem vse od njega. Če nimajo kaj, sem na preži. V nizkem štartu. V grmovju v bližini. In ko je na razpolago. Cup! Sem že tam! In knjiga je moja!

Moja prva serija knjig, ki sem jo prebrala, so bili verjetno Časovni stroj. Vse. Potem Viktorijo Holt. To je bilo v osnovni šoli. Brala sem kar na stopnicah med odmori. Potem sem brala kriminalke Mary Higgins Clark. Uh, pa sem potem preveč idej dobivala, kako bi lahko sama kriminalke pisala. Ni mi bilo všeč.

Čisto nazadnje pa sem brala Ferija Lainščka. Kako bogat jezik. No, čisto čisto nazadnje pa Dobro Vilo Majo. Zanimivo razmišljanje. Uh, vidim, da sem res veliko prebrala. Veliko pa tudi berem v angleščini. In že dobim čisto novo knjigo! Komaj čakam! Je že na poti!!!

Ljubek pristen dan!!!

Cmok! Objem!

P.S.: Kaj pa tebe vleče? Kaj pa tebe pritegne? Cha-Cha-Cha (https://www.youtube.com/watch?v=vSSvD1jtcSs)

Ne radirat!!!

Pravo razkošje je, ko imam proste dneve. Najbolj pa zato, da se najprej in sploh lahko naspim. Potem pa čisto počasi. V ritmu valujočih vej v vetru hodim po stanovanju. Samo za malenkosti. Skuham si kavo, ki mi tako diši. Obožujem ljubkost jutra. Sonce me je zbudilo. Zdaj pa ga ni več. Saj vem. Je. Samo za oblaki.

In za dežjem vedno posije sonce.

Saj vem. Pa zaupam? Pa zaupam tudi, ko ne vidim, ko se počutim čisto ne sončno? Zaupam, da je sonce. Zaupam, da bo jutri sigurno posijalo? Ali si domišljam, da so ga ugrabili. Odpeljali drugam in ga zdaj nikoli več ne bo nazaj!? (Že dolgo nisem gledala kakšnega dobrega filma, ampak vidim, da so eni pustili posledice… čas je za kako komedijo!!!)

Danes je očino dan pregovorov. Spomnila sem se še enega. Ne odlašaj na jutri, kaj lahko storiš danes. Pa zakaj? Zakaj? Samo danes še ne! Jutri! Jutri bom vse! Obljubim! (Pa kaj še! Ta jutri vedno ostane jutri, razen če ne postane kaj tako nujno, da mi že voda v grl oteče!!!)

Mislim, da je čas za spremembe. Bom še čakala deset let? Kaj se bo spremenilo? Čisto nič!?! Enako bo, kot je danes. Če ne bom danes naredila kaj drugače.

Spet definicija norosti, da delam vse enako in mislim, da bo kaj drugače! To mislim, da sem prebrala pri Borisu Venetu in Nikoli Grubiša.

Pa še čisto res je! Saj vem, optimizem pa tako! Upanje umira zadnje! Ampak če bi bila vsaj malo optimistična, potem bi verjetno kaj spremenila. Ali se bolj potrudila. Ali bolj dopuščala, da stvari lahkotno tečejo. Pustila bi notranjemu glasu, da me vodi. Ne pa, da vsak dan sproti radiram. Pa to ne bi! Pa to je težko! Pa ne vem, kaj bo! Radirko bi že zdavnaj morala vreči stran. Poslušati glasek in se prepustiti. Ja, ja, lepo se sliši. Teorija. Kaj pa praksa? (Praksa pa jutri!!! ((Hecam se!)))

Zdaj naj bo ta dan izjemen in pristen! Nič odlašanja!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je ta dan! Zagotovo! India Arie "I Am Light" (https://www.youtube.com/watch?v=OL-gxfx2QtY)

K A T E J A : More white!?

Hi my Beloved!

Everything is welcomed. I'm human. Growth. Joyful growth.

I admit, sometimes I feel like a tree. Grown into the ground. With roots in soil. As if I had no legs to move on my own. But even though I watch the tree every day, is invisible to me, it grows! At least it accumulates power to grow!

I grow every day. Something arises in me. Same as with the tree. Similarly. I'm already getting new buds? I rest and gather power? I grow beautiful fruits? Chances are the different parts of me are differently far. Or various wishes in me grown to a different extent. At different stages.

How many times in my life do I believe that the storm and the rain and the flash will last forever?! They will not. Already our ancestors knew that after the rain, the sun always shines. Sometimes it's a real relief, if only I know that. This too shall pass! It's enough for now!

Life is anything. We are choosing for ourselves. Do I really believe that? Sometimes already. Especially when something good is happening to me. You could choose the best for yourself. And you?

Now it's already my time! Summer! Not quite yet! But more and more tangible! What's more beautiful than white for this time? And a little more white?! With a few lines!? Everything is more airy, even the flip-flops! It's great to feel the breeze for freshness!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Še več belega!

Hej moje drage, moji dragi!

Vse je dobrodošlo. Človek sem. Rasti. Radostne rasti.

Priznam, včasih se počutim kot drevo. Vkopano v zemljo. Kot da nimam nog, da se premikam po svoje. Ampak tudi drevo kljub temu, da ga opazujem vsak dan, nevidno meni, raste! Ali vsaj nabira moči za rast!

Vsak dan rastem. Vsak dan nekaj nastaja v meni. Enako kot pri drevesu. Podobno. Že ženem nove popke? Počivam in si nabiram moči? Zorim lepe sončne sadeže? Verjetno so različni deli mene različno daleč. Ali različne želje mene različno daleč. V različnih fazah.

Kolikokrat v svojem življenju veramem, da bo nevihta in naliv in bliskanje trajalo večno?! Pa ne bodo. Že naši predniki so vedeli, da za dežjem vedno posije sonce. Včasih je že pravo olajšanje, če vem samo to. Tudi to bo minilo! Dovolj je za zdaj!

Življenje je karkoli. Sami izbiramo. Pa res verjamem to? Včasih že. Sploh, ko mi kaj dobrega dogaja. Sama bi si tako najboljše izbrala zase. Pa si?

Zdaj pa je že moj čas! Poletje! Ne še čisto! Ampak vedno bolj otipljivo! Kaj je lepšega kot belo za ta čas? In še malo več belega?! Z malo črtami!? Vse je zračno, tudi natikači! Super, da kdaj popiha vetrc za svežino!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

Vemo! Bla! Bla! Bla!!!

Dan sem začela z lučko. In ne samo to! Namakala sem jo v kavo! Kako dober okus. Sem pa sem jedla tudi malo (ali vsaj nekaj) zdravo. Temna čokolada je bila oblita okoli. Dobro je bilo. Zdaj še imam samo kavo z malo sladoleda. Božansko!

Danes je tako lepi dan! Rada si uredim (zdaj ne vem, kaj je potrebno urejanja, likanja, točno…) po svoje. Samo sem in delam stvari, ki jih imam rada.

Tako zanimive pogovore imamo. Uh, kako me to razveseljuje! Prav obožujem globoke pogovore. To pa mi je tako veselje. Raziskovanje. Spoznavanje. To se mi kar koža naježi! Kot ježek na gozdni poti… (Kaj!?!)

Pogovarjali smo se o prejšnjih življenjih. Kolegica je rekla, da če obstaja reinkarnacija, bi v naslednjem življenju rada bila Indijanka. Zanimivo. Rada bi še bolj občutila to povezanost z naravo.

Kaj pa če je že bila? Seveda obstajajo prejšnja življenja. In naslednja tudi.

Ampak nič ni bolj zanimivo kot zdaj.

Zdaj je čar vsega kreiranja. Zdaj je moja moč ustvarjanja življenja v mavrici. Za nič na svetu ne bi izpustila te izkušnje.

Vsi že vemo! Pot je važna, ne cilj.

Pa res živim vsak dan, kot da je to del poti, poln avanture in pustolovščine? Ali samo prepisujem od včeraj, kaj sem že včeraj živela? Si upam biti sveža in hrustljava vsak dan sproti? Si upam poslušati notranji glasek in se potem tudi ravnati po njem? Si upam poslušati svoje srce v polnosti in tako tudi izpeljati dan?

Veliko že vemo. Res je! Ampak tako tudi živimo?!!!!!!!!! (Da ne boš mislila (mislil), da imam monologe! Tebe se tudi to dotika. Ja tebe mislim! Ne glej zdaj stran! Ku ku!?!)

Vemo! Vemo! Pa živimo!?!

Ljubek pristen dan!!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je taka radost in razvajanje! Cher - Believe (https://www.youtube.com/watch?v=5Uu3kCEEc98)

Tu sem! Tu!

Lepo je tukaj. Zdaj. Točno zdaj. Točno v tem trenutku. Ptički pojejo zunaj.

Samo hitro pogledam za morje, dopust se bliža!

Ok.

Zdaj pa naprej!

Včeraj je bil najlepši dan do zdaj! Kaj si še želim več!? Sanje so se uresničile! To pa je šlo tako z lahkoto, da skoraj ne morem verjeti.

Zakaj pa bi moralo biti težko? Ker mislim, da si moram zaslužiti? Narediti ne vem kaj in potem samo če je sreča na moji strani, potem pa bo že šlo!? Mogoče.

Ne! Sanje ustvarjam lahkotno in igrivo. Vse me vodi vedno bolj k temu.

Če lahko izbiram ali trmasto in težko ali lahkotno in zabavno? Mislim, da bi se vedno odločila za zadnje. No? kaj še čakam?

Lahko privlačim več igrivosti in lahkotnosti v vse v dnevu. Igrajmo se!

Veliko se lahko naučim od svoje nečakinje in nečaka. Pa seveda moj glavni učitelj! Sin! To pa je vedno neka komična situacija polna smeha. Pa ne samo ena. Igrivost se kar stopnjuje.

Balkon me čaka. Z osvežilnim vetrčkom. Pa soncem. Pa puhastimi oblački. Pa velikim drevesom. Pa poletje. Vse me čaka, samo da si vzamem čas in uživam v tem. Življenje je tako čarobno. Pridem!

Oziroma, saj sem že tukaj. Sredi vsega lepega!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Sledi svojemu sijaju! Mejaši - ZAVELA ME ANA (https://www.youtube.com/watch?v=1wLffjtLV8g)

K A T E J A : Just for today!

Hi my Beloved!

I don’t take this gift seriously every day of new hours. This day is important. Like everyone.

As soon as I write, like everyone else, it loses that power. Magical. No! Now this moment is important!

Now that day is important! Live each day at a time! I will attract the best out of it!

Today is my best day so far!

How beautiful the storm outside! I admire the power of nature! It can easily generate so much energy! Divine! It's all dark! Then, in a moment, all light up. I see a wider picture! A strong line across the sky creates perfection!

Nice! Just as I can at times be clear! Sometimes it gets a little bit slower! Then I get strength in a moment. knowledge. Awareness! That's it!

I wear here my favorite color! Live pink! The shirt is made of pure silk. Real luxury! The light jacket is made of slightly transparent material. The border is slightly shiny. Lovely combination. Easy. For walks. For research. For chill. Fun. Happiness!

Have the nicest lovely happy pink day!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Samo za danes!

Hej moje drage, moji dragi!

To darilo vsak dan novih ur premalo resno jemljem. Ta dan je pomemben. Tako kot vsak.

Takoj, ko napišem, tako kot vsak, izgubi tisto moč. Čarobnost. Ne! Zdaj ta trenutek je pomemben!

Zdaj ta dan je pomemben! Živi se vsak dan posebej! Privabila še bom najlepše iz njega!

Danes je moj najlepši dan do zdaj!

Kako lepa nevihta je zunaj! Občudujem moč narave! S tako lahkoto sproži toliko energije! Božansko! Vse je temno! Potem pa se v trenutku vse osvetli. Vidim širšo sliko! Močna črta čez nebo ustvarja popolnost!

Lepo! Tako kot mi je včasih v trenutku vse jasno! Včasih pa se nabira malo po malo! Potem pa v trenutku dobim trdnost. Vedenje. Zavedanje! Tako je to!

Moja najljubša barva! Živo roza! Majčka je iz čiste svile. Pravo razkošje! Jopica pa je iz rahlo prosojnega materiala. Obrobljena je rahlo svetleče. Ljubka kombinacija. Lahkotna. Za sprehode. Za raziskovanje. Za sprostitev. Zabavo. Srečnost!

Imej najlepši ljubek srečen pink dan!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Ampak, lahko!

Kdo sem v resnici?

Resnično živim svoje življenje? Kako vem? Vem, ali čutim?

Polno zanimivih vprašanj. Kaj pa odgovori? Je danes dan za odgovore? Vedno je dan za odgovore.

Vse mi odgovarja nazaj. Sem duša, ki izkuša fizičnost. Človeškost. Nisem samo to telo. Pa se tega res zavedam iz dneva v dan? Tudi, ko se sprašujem, kaj bom kuhala? Tudi ko pospravljam? Delam vse avtomatično? Vsaj sem prisotna in se zavedam, kaj delam? Uživam ob tem?

Takoj ko uživam zraven, ko kuham, dobi jed čisto drugi okus. Večinoma sploh ne razmišljam o sestavinah. Jedi sem že tolikokrat pripravljala, da ne dodam nobene čarobne sestavine, ki še je prej nisem. Pa je čisto drugo. Zadanem tisto pravo. Tisi pravi zlati rez. Tisto pravo razmerje vsega.

Tako lepo sonce je tukaj. že zelo zgodaj sem vstala. Rada imam jutra. Rada imam svoje svetlo stanovanje. Rada živim tukaj v tem mestu. Vse imam blizu. Vse. Letališča. Morje. Jezera. Kavarne. Bregove. Planine. Knjigarne. Knjižnice! Trgovine. Seveda tudi to. Ali vse to!

Najboljši sladoled! Skoraj bi pozabila napisati ključno stvar! No pa tudi mojo družino. Sina. Njegovega očeta. Sestro. Starše. Vse. Ni da ni!

Kaj pa zdaj? Bom živela srečno tukaj, kjer sem posajena?

Še bom naprej iskala izgovore ali bom iskala prigovore: vem, ampak, lahko pa tako!? Ali tako? Ali tako! Vedno več zanimivih stvari se dogaja.

Ljubek dan, tudi polno pristnih odgovorov srca...

Cmok! Cmok!










P.S.: Poslušaj svoje srce... Ed Sheeran - Perfect (https://www.youtube.com/watch?v=2Vv-BfVoq4g)

Sonce vztraja...

Čas mi je pobegnil. Preveč "fajn" je bilo, pa je kar šel po svoje. Čisto po svoje ne. Saj sem se odločala, kam grem. Samo zdaj bi še ga pa malo rabila. To darilo vsak dan novih ur premalo resno jemljem. Ta dan je pomemben. Tako kot vsak.

Takoj, ko napišem, tako kot vsak, izgubi tisto moč. Čarobnost. Ne! Zdaj ta trenutek je pomemben!

Zdaj ta dan je pomemben! Živi se vsak dan posebej! Privabila še bom najlepše iz njega!

Danes je moj najlepši dan do zdaj!

Tako sem uživala v vožnji s kolesom do centra. Božansko. Vetrc v laseh. Dobesedno.

Potem knjižnica! Imeli so knjigo zame, ki sem jo že zadnjič iskala. Samo tako vsem vprašala, ker mene je k nekim drugim knjigam vleklo. Kje bi jo našla, če bi slučajno bila prosta? In že sva brckali po knjigah s knjižničarko. No, jaz sem bila bolj moralna podpora. Tako en korak stran. Ona pa je vedela, kaj dela. Takoj je vedela, kje iskati. In bila je tam. Čeprav je na začetku kazalo, da še je vedno pri kom doma. Saj imajo več izvodov tega. Ampak res. Vedno so bile izposojene.

Kaj če bi res imeli bralno delovni krožek po Kojcu. Seveda je knjiga, ki sem jo iskala Učbenik življenja. Brali bi skupaj, se pogovarjali. To bi bilo. On pa je taka legenda! Veš, to bi bilo!

Zakaj pa ne skupna radostna rast? Več glav več ve. In teme so definitivno globoke, a enostavne. (To lahke, bi utemeljila lahko razumljive. Praksa pa... bomo videli.)

Jasne. Mislim, da je deset tedenski program. Bom najprej sama preizkusila, potem pa bi šli v akcijo. Saj sem že nekaj časa nazaj šla. Rada bi to osvojila. Osvežila.

Zadnji dvakrat me je s kolesom dobil dež. Skoraj sem si že mislila šampon zraven vzeti, če me bo spet dobil. Se ne bom rabila tuširati večer. Ampak ne! Danes sonce vztraja!

Ljubek dan poln smeha!

Cmok! Cmok!

P.S.: Osvobajam se vseh vzorcev preteklosti, ki mi ne služijo več. Sveža sem, kot sonce zjutraj...