sobota, 4. avgust 2018

Gasilci in to...

Na robu kave se mi je naredila majhen srček! Kako lepo! Iz penice. Že za dobro jutro.

Včasih sem bila doma v manjšem kraju. Gasilsko društvo je praznovalo sto trideset letnico. Ampak to sem zvedela šele potem, ko sem opazila velik šotor za gasilskim domom. Večkrat sem se že pelajal mimo velikega panoja, katere prireditve bodo vse. Niti nisem opazila, doker nisem bila opozorjena na to. Začela sem brati program. Stirptiz. Moški. Do konca. Potem pa še neke druge stvari… standup komedije in ne vem kaj še vse. Smo se že hecale, da že imamo karte in tako. Pa če gremo danes.

Potem v trenutku odhoda, pa so kandidatke kar malo poniknile.

Ostali sva seveda dve najbolj pogumni. Pa ne zato, da bi jih tam raztragle. Ali da bi oni raztrgali naju. Tako iz radovednosti. Pa ker se dogaja. Zakaj pa ne! Pa tako blizu je.

Mislila sem, da še imam čas… kar nekaj časa. Na veliko sem še jedla. Pa me že kličejo: »Kaj delaš?«

»Zdaj sem se mislila počasi najesti do konca. Potem pa urediti. Pa pridem.«

»Pa si pogledala kaj na uro?«

Skoraj je bil že čas odhoda, glede na uro, ki smo se je prvotno dogovirle. Seveda se lahko turbo hitro spravim od doma.

Tako lepo so uredili veliko parkirišče. Ne vem, kot da bo res veliko ljudi prišlo. To mi je vščeč. Rada parkiram blizu kraja dogajanja. Pa še tako, da najdem avto. To pa je že popolnosti. Vem. Pozdravili so me prijazni gasilci. Sem že kar pri njih želela karte kupiti. Pa so me kar naprej usmerili…

No šotor še je od bliže večji kot od daleč. Grem samo pogledati, kje se kupijo karte. Vidim starejše gospe tudi čakajo. Malo klepetamo, pa kar naenkrat pride iz šotora skupinica najbolj zagnanih mladenk. Kaj se dogaja? Kaj pa je to? Narobe smer. Oder je čisto na drugi strani.

Baje, da pridejo bolj pozno. Komaj čez dve uri. Ali celo tri. Starejše gospe so bile vidno razočarane. Res. Potem pa želimo denar nazaj. Ne bomo čakale. Kaj te naj delamo tako dolgo tukaj? Res je manjši kraj. Vem.

Druga soudeleženka me je že klicala, da je na poti. Čakaj. Ne bo še nič. Tistih deset minut, kaj sem bila prehitro, se bi skoraj zagotovo podaljšalo v ure. Lahko res res ure in ure. Ne hodi sem. Nič ne bo. Edino če čakava. Obe sva imeli za potem druge načrte.

Vprašala sem blagajničarko, če je to res. Malo je pogledala v tla. Res. Ampak čez dve uri, ali mogoče tri, pa bodo res prišli. Dobro, da se nisem takoj zagnala v karte. Skočim še na kavo. Pa pridem nazaj.

Nikoli!

Tako sva skočili v najino najljubšo kavarno na Lentu. Nikjer parkirišča. Vozila sem celo dva metra po enosmerni ulici. Mislim. Ampak se je vse dobro končalo… kar. Nazadnje sem parkirala čisto na drugem koncu, kot sem si predstavljala.

Brez, da bi se zmenili, sva obe za akcijo, parkirali čisto blizu. Imeli so tako dober sladoled in kornet v obliki rožice. Trije so bili celo veganski! Kako zanimiva izbira! Ljubko!

Zdaj pa naravnost tja. Kako lepo, da se je že zbralo toliko ljudi. Igrali so tako melodično glasbo. Potem pa je kar postalo premrzlo in sva šli raje noter. Ne morem verjeti, da je bil Lent najina druga izbira. Ampak čisto nič napačna. Nič nisva zamudili, samo veliko boljše sva se odločili, ker sva se končno imeli čas pogovarjati.

Rada se pogovarjam. Rada imam globine. Rada imam iskrenost. Rada imam prijateljsvo. Vedno pridem do česa novega. Spoznanja. Uvidov. To mi je pa tako veselje. To mi je v resnici pomembno v življenju. To obožujem.

Super je bilo, da so zamujali, kajti bolj pestrega programa, najbolj pa pristnega, pa si ne bi mogli pričarati.

Nazaj grede sva še videli peti pevko. Ali dve. Popolna noč! Popoln začetek!

Ljubek dan poln pustolivščin!

Cmok! Objem!









P.S.: Žiljenje je čarobno! Siddharta - Na Soncu (https://www.youtube.com/watch?v=ThlsEj0vNxc)

petek, 3. avgust 2018

Nebesa! Zdaj!?!

Včeraj sem poslušala, da če se želiš česa naučiti, da je to najboljše spremeniti v izziv. 365 dni prakse. No ali v prakso.

Kaj bi se želela naučiti? Kaj bi želela vaditi? Mislim. Kaj mislim. Vem. Slikanje. To bi lahko spremenila. Danes je? No od danes naprej. Ena slika, ena risba, ustvarjalnost. Ni pomembno ali je svinčnik ali oglje ali tuš ali akrilne barve. Samo, da je. Dobro. Sprejmem. Zares. Tako. Zase. Za vajo.

Danes je malo bolj mrzlo. Zavita sem bila v lahek puloverček in koco samo čez noge. Zdaj pa mi je že prevroče. Ljubko je tukaj. Rada imam svoj dom.

Uh, še nekaj me je navdušilo! Kaj zame pomenijo nebesa na zemlji? Kdaj sem jih že doživela? Slučajno sem slišala ta vprašanja. Res se mi zdijo zanimiva.


Včeraj sem definitivno doživela nebesa na zemlji. Šla sem na sprehod. Tako lepa laboda sta plavala po reki. Nad njima pa je skozi oblake sijala luna. Lepo je bilo. Zrak je bil tako topel. Čarobnost. Vetrc je rahlo pihljal in vrbe so šelestele. Božansko.

Kaj pa mi pomeni ustvarjanje nebes na zemlji? Definitivno pisanje, dolgi sprehodi, slikanje, pitje kave čisto počasi, da postajam vse, kar sem po duši. Uresničevanje.

Ljubek pristen sijoč dan mje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!









P.S.: Danes je začetek preostanka našega življenja! Začnimo sveže! Mate Mišo Kovač-Samo nas nebo rastavit može (https://www.youtube.com/watch?v=Rf47NkkBzuA)

K A T E J A : Quite light and fresh!

Hi my Beloved!

How am I doing? How do I express myself? How do I manage my life? How I encourage myself? How am I compassionate and friendly to myself? Do I pat myself on the shoulder?


Do I live my own life? Authenticity? My joy? I only spend my days the same or truly living a passionate life?


Interesting. My Life. Why mine? Why not mine? I live, as imagined another for me?! I'm trying to pull the threads from all over? I'm in favor of being a sun. If the other are cloudy, clouds don’t hide my sun? Am I responsible to myself?


Uh, there are enough questions.


Summer is here! Bright pants! Marine dark blue t-shirt with stripes! Flops! Quite light and fresh!


A genuine live happy authentic day!!!


A lovely day full of adventure!


Love yourself, be yourself! Have fun!


Be delicious... inside outward...

Ly













P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Čimbolj lahkotno in sveže! 


Hej moje drage, moji dragi!

Kako pa mi kaj gre? Kako kaj izražam sebe? Kako kaj upravljam, vodim svoje življenje? Kako se kaj spodbujam? Kako sem kaj sočutna in prijateljska do sebe? Se kaj potrepljam po rami?

Živim kaj po svoje? Svojo pristnost? Svojo radost? Samo preživljam dneve ali resnično živim strastno življenje?

Zanimivo. Moje življenje. Zakaj moje? Zakaj pa ne moje? Živim, kot so si predstavljali drugi zame?! Poskušam vleči niti z vseh koncev? Se sprijaznim s tem, da sem sonce. Če ima drugi oblačno, da njegovi oblaki ne zakrijejo mojega sonca? Sem odgovorna do sebe?

Uh, dovolj vprašanj bo.

Poletje je tukaj! Svetle hlače! Morsko temno modra majica s črtami! Natikači! Čimbolj lahkotno in sveže!

Pristen živ srečen pristen dan!!!


Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly















P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

četrtek, 2. avgust 2018

Kar daš, dobiš...

Moje življenje je tako enostavno, samo sem. Ljubezen.

Kar daš, to dobiš.

Karma.

Kaj bi mogoče lahko začela pisati neke povezane stavke? Mogoče? Pozna se, da je »mali« praznik. Še misli mi grejo po svoje. Nepovezano. Ali povezano na meni neznani način.

Pač super je.

Sem pa preizkusila nekaj novega. Kavo z riževim mlekom z okusom lešnika. Zanimiv okus. Drugačen. Po kavi še vseeno. Bom kar ostala pri tem. Zaenkrat mi odgovarja.

Priprave imamo na praznovanje. Kako se počutim dobro, da vse teče gladko. Dobila sem tako lepo obleko in prav tako ljubke čeveljčke za zraven. Uhane, ki so asimetrični. Rada se oblečem malo po svoje. Moderno, moje, a hkrati z dušo, s pridihom nostalgije. Rada imam to. To mi veliko pomeni.

Tam pa tako vem, da bo super. Sami taki ljudje, ki so mi pri srcu. Pestrost v vseh pogledih. Najboljše pa še je to, da je živa glasba! Božansko!!!

Komaj že čakam!

Zunaj je tako lep oblak ravno čez vsa moja okna. Bel. Puhast. Prevozno sredstvo. Matere narave.

Ljubek prazničen dan v vseh pogledih!

Cmok! Objem!









P.S.: Pristnost šteje. Oliver Dragojević - Vjeruj U Ljubav (https://www.youtube.com/watch?v=kV_bl8gMASM)



sreda, 1. avgust 2018

Kvadratek, pravokotnik, karkoli...

Prijaznost do mene danes. Kaj točno mislim s tem? Še sama ne vem, zakaj sem to napisala. Že čutim, da rabim malo razvajanja. Kako rada imam svojo družino. Mir. Srečnost. Srčnost. Toplino. To zdaj mislim svojo širšo družino. Seveda imam rada tudi sovjo ožjo družino! Ok!? Vse imam rada.

Rada imam navihanost. Igrivost. Ples. Spontanost. Lahkotnost. Rada jih imam. (Oboje! OK!? Vse!)
Iskrenost. Zanimive pogovore. Novosti. Modrost. Povezanost duš. Pač rada jih imam.

Ne vem že katero knjigo sem na hitro odprla. (Imeli smo projekt. Ampak knjige so vabljive. Vedno me najde kakšna ob pravem času. In ima sporočilo točno zame!? Tako je to. Knjige so napisane osebno zame. Vem. Saj tudi zate, če rabiš.)

Bila je taka razpredelnica. Kaj bi jo kar vstavila? Eh, mogla sem si jo fotografirati. Bom jo kar opisala. Bili so kvadratki ali pravokotniki. Zgoraj pa je bil naslov moje življenje.

V kvadratkih, no tisti tabeli pa so bili napisani: prispevek, konjički, prosti čas, družina, čas zase, osebna rast, služba, (potem je bil en kvadratek prazen, ker je bila oseba brez partnerja), na zadnje pa je bilo prijatelji.

Kaj ni to zanimivo. Vse si lahko uravnovesim. Zares. Nov pogled. Moje življenje ima toliko področji, bila so prepletena. Zdaj se jih bolj zavedam. Še bolj jih lahko uravnovesim.

Božansko.

Rada bi nekaj napisala. Osebno. Kaj imajo drugi povedati. Govori vedno o njih samih. Pika. Eni so pač sveče, niso še prišli do elektrike in razsvetljave. Vse ob svojem času. So pa dober material za vajo. Fokus.

Ljubes sijoč dan poln srečnosti!

Cmok! Objem!








P.S.: Življenje je praznik! Bon Jovi - We Weren't Born To Follow (https://www.youtube.com/watch?v=qF3D2oiy6YA)

torek, 31. julij 2018

Roža tudi!!!

Danes sem slišala nekaj tako osnovnega. Najprej prebereš. Občutiš resonanco. Naslednji logični korak pa je, da kaj spremeniš. Naslednji korak je dejanje. Eno. Ali več. Kaj ni to smešno? Včasih se počutim kot nabiralka biserov. Potem pa jih shranim v škatle v klet, kjer jih nikoli več ne pogledam. Ne uživam v njih. Ne oblikujem si lepe ogrlice iz njih. Samo pospravim.

Če to ni ironija!

Kaj sem? Ali boljše, kdo sem? Telo z dušo? Ali duša s telesom? Verjamem, da sem duša s telesom.

Vem. To že od nekdaj čutim. Vedno, ko mi je kaj v veliko veselje, ali tudi kakšna malenkost, si rečem pri sebi, da to pa je res bilo za dušo.

Pa pustimo to, da verjamem. Vem. Čutim. Občutim.

Kaj bi mi duša rada danes sporočila, povedala?

Zanimiva vprašanja. Še bolj pa so zanimivo odgovori.

Dragocena sem. Vredna sem. Ljubljena sem. Točno taka kot sem, sem najboljša. Sledim svojemu sijaju.

Hvala.

Nekaj sem še slišala. Idi na sprehod. Seveda bom šla! Z veseljem!

Zdaj pa uživam ob kavi. Tako rada imam pogovore.

Slučajno smo se nekaj pogovarjali, pa mi je kolegica rekla, da ne bom slučajno mislila, da je materialistka. Pa saj te ni roža, da ne bi bila materialistka. Pa saj materialno je tudi duhovno. To je povezano. Saj pa smo fizična bitja. Tudi roža potrebuje vodo in sončne žarke in počitek pozimi. Potem je tudi roža materialistka. Seveda. Pa to je naravno. Imamo želje, da se nam izpolnijo.

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!









P.S.: Življenjenje je čarobno. Prisluhnimo svoji duši. Oliver Dragojević - Cesarica (https://www.youtube.com/watch?v=BebvLP83Cnk)

ponedeljek, 30. julij 2018

Lučka na telefonu!

Nekaj nagajivega je v zraku. Čutiš to poletno igrivost? Lahkotnost?

Vem, del mene je. To sem v resnici jaz. Moje srce se kar smeje ob norčijah, ki se mi dogajajo. Najprej sem bila v šoku. Takoj bom napisala, kaj se je zgodilo. Kuhala sem si sladko kislo omakico k rižu. Tako. Azijski pridih. Rada imam te okuse. Božansko pač. Vsipalo se mi je preveč zelenjave. Skoraj enkrat preveč. (Po resnici povedano, vse.) Tako pri sebi sem si mislila, da ne bi rabila tako pretiravati. In vse to. Segla sem po začimbah nad napo. Za pikico sem se z roko zahakljala za ročaj kozice. Kar naenkrat je bilo pol omake na tleh. Sploh ne vem točo kako. Nisem niti čutila, kdaj sem se dotaknila ročaja. Samo osupla sem stala tam. Kaj!? Kaj se to dogaja?!

Pa daj, saj vem, da sem naredila preveč omake. Bi pa je dala pol zamrzniti. Drugič. Samo na hitro sem počistila.

Vem, želela sem si več zabavnosti v življenju. Ne na tak način! Zdaj mi je smešno. No, saj takrat mi je tudi bilo. (Dokler nisem začela čistiti.)

Vseeno. Zabavnost in lahkotnost je prisotna v mojem življenju. Zadovoljna sem. Omaka pa je bila mimogrede božanska. Tako okusna. Ravno prav.

Pri solati pa je šlo vse gladko. Brez norčij. Popolna kombinacija…

Med kuhanjem seveda spada zraven lučka. Sladoled na palčki. Vedno, ko sem morala kaj rezati ali sem potrebovala obe roki, sem jo odložila na rob deske. Samo za kratko. Zraven sem imela postavljen telefon. Za poslušanje navdiha pri kuhanju. Kar naenkrat pa si želim vzeti lučko! Po pomoti sem jo dala na telefon! Kar globoko sem vdihnila od začudenja! Kaj se mi ne bo vse zgodilo v tem dnevu!!!

Pristen srčen dan!

Cmok! Objem!









P.S.: Ljubim ta čudovit dan! Kool & The Gang - Celebration  (https://www.youtube.com/watch?v=3GwjfUFyY6M)

nedelja, 29. julij 2018

Preneseš toliko sreče!?

Še kar moram malo nadaljevati. Saj ne, da moram. Niti slučajno ne. Eh, kje pa! Želim si!

Sreča ti je naravna, lahkotna in ti je brez napora, ko je samo sprejemanje visoko. Ko pa si nizko, sanjaš o tem, da bi bil srečen. na skrivaj pa si misliš, da sreče mogoče nisi vreden, zato dvomiš, se sprašuješ, upiraš, testiraš, braniš, spregledaš in potiskaš stran povabila, da bi bil srečen.
Robert Holden

Pa če to ni čisto res!

Doda pa še, da uživaš toliko sreče, kot misliš, da si je vreden.

Trpiš pa toliko bolečine, kot misliš, da si je vreden.

Samo sprejemanje (samo vrednost = lastna vrednost) je ključ tako do sprejemanje sreče kot nesreče.
Tako dolgo kot si misliš, da »nisi dovolj«, tako dolgo odlašaš s srečo in jo daješ na stranski tir, ker te je strah ali se počutiš krivo!
Robert Holden

Opa, to pa je!

Zakaj bi sploh verjela, da sem vredna bolečine (trpljenja), če lahko verjamem, da sem vredna sreče.

Koliko sreče lahko prenesem? Kaj če bi naredila teden sreče? Pustimo minuto, uro ali dan! Ves teden samo sreča!?

Uresniči si svoj dan poln sreče!

Cmok! Objem! Cmok!








P.S.: Sreča zdaj! Nič več odlašanja!!! Bon Jovi - I'll Be There For You (https://www.youtube.com/watch?v=mh8MIp2FOhc)