PREČIŠČEVANJE

Je preteklost res preteklost, če jo znova in znova povabljam v ta trenutek?! Pa jo res?!! Če o nečem skozi razmišljam, potem jo že.

Razmišljala sem o vplivu, ki ga imajo ljudje name. Nočem biti pod vplivom neumnosti. Niti negativnosti. Včasih pa imam občutek, da se kar pojavijo v mojem življenju. Kaj mi želijo povedati?

Lekcija bi lahko bila, da postavim bolj jasne meje.

Lekcija bi bila, da res še bolj poslušam sebe.

Sanjalo se mi je, da smo se na izletu ob jezeru podali po dva in dva. Šli smo vsak na svojo stran. Pa vseeno sem še slišala glasne glasove druge osebe, da nisem mogla biti v tišini. Kaj šele, da bi slišala sebe.

Tako imam včasih občutek, da kaj nasilno pride v moj svet. Vsi dobronamerni nasveti, ki so bolj zakamuflirane zapovedi. 'Jaz imam prav in poslušaj me. Drugače se ti res slabo piše! Boš videla.'

To me kar vrže s tira. Zares. Rabim nekaj dni, da se prečistim. Ali tednov. Pa ima to res kaj opraviti z mano?! To so samo mnenja, ki jim dajem preveč pozornosti ali preveč energije. Ni čudno, da ne izvenijo. Ni čudno, da še me preganjajo glasovi v sanjah.

Zdaj to spuščam.

Ni pomembno, kaj si drugi mislijo. Pomembno je, kaj jaz ustvarjam s svojo vibracijo.

(Tudi, če me stisne v želodcu, ko kaj vidim, ni treba, da mi pokvari ves dan. Ali teden. Ali sploh kaj. Hvala, si rečem pri sebi. Ampak, ne hvala. Jaz se najbolje poznam in točno vem, kaj bom naredila s tvojim predlogom. Nič.)

Zaupam. Vse je dobro.

Uživaj mi.

Ljubek srčkan sijoč pristen ljubeč zabaven razkošen razigran razvajalen harmoničen miren radosten hvaležen pogumen čist bogat blažen slasten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se. Ti veš kaj je najboljše zate. Druge glasove pa razredči z veliko dobrega. Razvajaj se. Ustvarjaj. Narava meni najbolj pomaga.

 

VREDI! ČUJ!!!

Hej, kako si kaj danes? Zares?!

Jaz sem danes vredi, bi rekla. Veselim se sprehoda v gozdu, pozneje.

Čakaj, kako sem, zares?! Pa dobro. Sproščeno. Umirjeno. Malo pa tudi še zaspano.

Kaj se dogaja globoko v meni?!

Čutim mir, glede vsega, kaj se dogaja. Tudi to bo minilo. Hkrati pa me je strah spremembe. Čeprav vem, da samo sprememba lahko prinese spremembo na boljše. ironija. Ali ciničnost…

Čutim igrivost. Čutim blaženost. Čutim sebe. Čutim. To je dobro, čutim.

Kaj pa če bi, čisto zares razkrila svoja prava čustva?!

Hmmm. Nekako zaupam, da bo vse dobro. Zaupam, da bo vse še boljše. tudi zdaj sem dobro. Cenim vse, kar imam. Cenim, da sem to, kdo sem. sprejemam se. Vedno bolj. delam na sebi. (To je spet druga tema, ker se mi dozdeva, da bi lahko naredila še več.) Počutim se tako vznemirjeno od veselja, kaj bo in hkrati malo v zategnjenosti, ker ne vem, kaj me zares čaka. Sem nekje vmes.

Rada bi opustila stare navezanosti na stalne goste žalost, krivdo, trpljenje, majhnost, relativno revščino in ostale neumnosti. Vem, da v resnici niso moje, da sem jih vsrkala vase. To se je dogajalo več let, celo desetletij. Zdaj pa bi si rada prečistila sistem. Rada bi zaživela polno v svoji luči in sijala močno. Na polne. Z vsem srcem.

Pa saj lahko sijem polno, močno in z vsem srcem!!! Zdaj! Nič me ne ustavlja. Nič me ne more ustaviti. Samo poslušam vodstvo. Sledim srcu. (Čeprav ne slišim zdaj nič.) Ob pravem trenutku me bo poneslo naprej. očitno, da sem zdaj na odličnem kraju. Torej je vse dobro.

No, torej, kako si pa ti?! Zares?!

Uživaj mi!

Ljubek pristen srčkan ljubeč srečen sijoč svetel miren blažen bogat harmoničen hvaležen razigran razkošen radosten vesel iskren pester pristen dan poln božanskega obilja!

Res mi uživaj! Brez heca, zdaj! Na polne mi uživaj!

PREBUDI RADOST

Spanje je dobro, saj me ustavi v razmišljanju, sploh če je kaj slabega. (Skrbi.) Tako naslednji dan začne čisto na novo. Sveže. Če le ne vlečem naprej včerajšnjega dne. Meditacija mi ogromno pomaga, da ostajam sveža. Tako se zares priklopim na vir Ljubezni. v meni se prebudi ali obnovi radost, ki mi objame vse, kdo sem. Obožujem te trenutke.

Preteklost je samo sled, ki ostaja za mano. Izbriše jo že naslednji val, kot pri barki.

Razen, če jo želim vnašati v ta trenutek in jo podoživljati?! Seveda ne. Zdaj želim uživati sočnost tega trenutka.

Rada pa bi si tudi razčistila pri sebi, kaj si želim.

Umirjeno življenje.

Pristno izražanje.

Iskreno cvetočo ljubezen.

Delo, ki ga opravljam z veseljem.

Zanesljiv avtek.

Božansko obilje.

Resnična prijateljstva.

Igrivost in sproščenost.

Obsijanost s soncem.

Zdravje.

Pa to bi bilo to. Želim uživati življenje, ne samo preživeti. Želim uspevati. Želim cveteti.

To ali še kaj boljšega!

Kaj pa si ti želiš?!

Uživaj mi, čuj.

Ljubek pristen igriv lahkoten radosten blažen pustolovski bogat harmoničen iskren zabaven vesel radodaren razkošen razigran miren mogočen veličasten dan poln božanskega obilja!

Razcveti se. V vseh pogledih! Čudovita si. Sprejmi božansko obilje, ki je zate, zdaj. To pomeni vsega več kot dovolj. (Na vseh področjih življenja, ne samo materiali plati.) Pa saj si to želiš?! Kajne?!!

FOKUS NA DOBRO

Veliko časa me potegne v stare misli. Pa kaj se je zgodilo, kaj bi lahko rekla in naredila, kaj bi lahko naredila drugače! Kaj so sploh ljudje s tem mislili?! Kaj sem naredila ali rekla kaj narobe, da ja ne bi koga prizadela. Samo tako. Mlejem. V sebi. Ponoči. No, to bolj tu pa tam, če me res kaj pretrese.

Počutim se kot ujetnica preteklosti. velikokrat. To mi pobere toliko energije! Ne samo, da zapravljam čudovite trenutke sedanjosti, ubadam se s trenutki, ki so že minili in na preteklost nimam več nobenega vpliva. Končano je. Zaključeno. Če lahko še kaj spremenim, spremenim. Če ne pa samo pustim tako kot je. naučim se lekcije, vzamem sporočilo vase in znanje upoštevam pri naslednji situaciji.

Brckanje po preteklosti in prav in narobe mi samo škodi. Nobena analiza mi ne more dati več, kot vseh sto prej, ki sem jih že naredila. Kaj se imam iz tega za naučiti?! To je to!!! Potem pa živim naprej!

Ja moj logični um pa cveti na iskanju krivca in pravice. Kaj pa imam jaz od tega?! izčrpanost. Zapravljanje časa. Spuščanje trenutkov, ki bi jih lahko porabila za kaj lepega. Kdaj se počutim res, da moj um deluje kot igrača, ko jo naviješ. Ne ustavi se in se ne ustavi. Grize in grize. Bolj je podoben popadljivemu psu. Seveda ljubim svoj um in svojo pametnost. Vedno sem bila zelo ponosna na to. Ampak, ko vse to uporabljam za neskončno ponavljanje zablod sebe in drugih, pa mi res mine do vsega. Meditacija mi umiri um. Narava mi ga umiri. Pisanje mi da vpoglede, ki so prej ostali skriti.

Danes pa lahko živim drugače. Lahko pobožam moj popadljivi um in ga tako vsaj malo pomirim. Vem. Vem. Briljanten si. Vso sočnost sva že posrkala iz te situacije. Zdaj pa uživajmo vsi skupaj v tem lepe trenutku. Občutimo mir. Vse to je že mimo. Zdaj pa želim živeti srečno. Spuščam. Odpuščam.

Moj mir mi je bolj dragocen kot vse zamere – do sebe ali drugih. Naučila sem se dragocene lekcije. To pa je tudi vse, kar sem lahko naredila. Zdaj pa lahko polno uživam ta trenutek. Ne rabim nositi krivde in stoletne kazni na svojih ramenih. Samo človek sem. Ne rabim se sovražiti, ker sem kdaj koli naredila kaj narobe. Zdaj odlagam bremena. Lahko pa se tudi ljubim za vse, kar pa sem naredila dobro. Na kaj se bom osredotočala?! Plevel ali rože?!!

Ustvari si čaroben dan!

Ljubek miren harmoničen lahkoten spontan cvetoč radosten razkošen šarmanten hvaležen pester pristen bogat dan poln božanskega obilja!

Razcveti se v svoje najlepše barve in pristnost!

PRISTNOST

Življenje je prekratko, da bi obžalovala. Prekratko, da bi se preveč sekirala (ali sploh)! Življenje je prekratko, da bi bila ohromljena od strahov. Življenje je prekratko, da ne bi bila to, kdo sem in živela po svoje.

Pa kaj, če čutim malo strahu?! Kaj pa, če je bolj vznemirjenje, ker ne vem, kaj me čaka in je samo vzhičenje ob novem?!

Bom res pustila, da me je tako strah, da bom obstala na mestu!? Mi je všeč skozi na enem mestu?! Všeč mi je moj dom. Tu sem na enem mestu. Vseeno pa raziskujem okoli njega.

Včeraj sem imela tako slab občutek za eno osebo, pa sem se vseeno silila, da sem bila prijazna. Hmm, zakaj? Lahko bi rekla, da nimam časa za klepet in bi šla po svoje. Lahko bi rekla, da si želim nadaljevati s tem, kar sem delala prej. Saj je kar hitro razbral moje razpoloženje, ki ni bilo na isti valovni dolžini. Tako je sam odšel. Lahko pa bi se postavila zase. Malo bolj. Kaj vse sem še delala, ko nisem povedala, da mi več ni?! Ne samo pri neznancih. Kje vse sem se še šla naprej prijazno osebo, hčerko, sorodnico, prijateljico, kolegico – ne vem kaj vse – ko mi več ni bilo?!

Zdaj pa vsaj občutim pristnost. Zdaj pa vsaj občutim, da sem to, kdo sem. Vsaj vedno bolj močno. Je pa tudi res, da me začne prej motiti, ko sem neiskrena – seveda najprej do sebe.

Tako je strah mogoče samo znak, da se dogaja nekaj novega. Pomikam se naprej! vznemirjenje! Juhu! Kaj če bi imela takšen pogled?! V mislih imam predvsem strah, ko se počutim tako dobro, da pokam od radosti od znotraj. Potem pa trepetam, kaj slabega se mi lahko zgodi.

Evo mi nove navade!

Zdaj se počutim fantastično, me prav zanima, kako fantastičen bo šele naslednji trenutek!

Uživaj mi!

Lahkoten ljubeč ljubek spontan ustvarjalen miren navdihnjen hvaležen harmoničen radosten razigran razkošen blažen bogat dan poln božanskega obilja!

Sprosti se! Vse je zate! Življenje je prelepo, tako kot si ti! Sprejmi vse dobro, kar ima Vesolje zate!

SVOBODA LASTNIH OBČUTIJ DO SREČE

Povabljena sem bila na rojstni dan, ki sem se ga izjemno veselila. Povedala bom samo na kratko, da ni bilo tako sproščeno ali celo zabavno, kot sem si predstavljala. Nekaj je bil ov drugih ali meni. No, v drugih, da je bilo vso vzdušje (kako vzdušje sploh), zamorjeno. Stlačeno. Naj bi se veselili, ja. Tako bi naj bilo.

Ampak družine so zakomplicirane. Lahko bi vedela. Potem pa pridem jaz vsa sijoča kot sonce in vse to posrkam vase. Potem pa se vprašam, ko me izžame kot cunjo, kaj me je zdaj doletelo.

Vsak se lahko počuti, kot se počuti. Tako vsak prispeva s svojo pristnostjo. Ne morem biti dovolj vesela za vse. Lahko pa ostanem vesela, ne glede na druge. Izjemno doživetje. Izjemna lekcija. Upam, da se mi bo vtisnila tako globoko, da je vse življenje ne bom pozabila.

Drugi so tečni. Super. Naj bodo! Juhu! Jaz pa nisem! Niti ne bom postala tečna zaradi drugih. (Samo povem, imajo res težko obdobje. Verjetno že traja vso življenje. Pa nič ne naredijo, da bi bilo drugače. Samo rečem. Očitno so zadovoljni s tem. Če oni niso pripravljeni kaj narediti, zakaj bi jaz!? Zakaj bi jaz torej nižala svojo vibracijo in razpoloženje iz veselega spreminjala v ogorčnje ali jezo ali obup!!! Niti slučajno! Samo rečem. Oni se naj potrudijo in (za boga milega) kaj naredijo s tem. Samo rečem. Če res želijo. Če ne, pa tudi super.)

Samo rečem. Imajo moj blagoslov. Imajo moj blagoslov, da so nesrečni ali srečni, koliko jim srce poželi.

Ne bom pa se počutila krivo, če sem jaz srečna. Pa saj sem, ne?!

(Malo priznam, da sem začela brati tako zanimivo knjigo, da se mi niti več ni dalo iti na praznovanje. Vsaj ne tako zelo, kot sem si sprva želela. Bom se drugič poslušala tudi glede tega.)

Glede krivde, slabe vesti ali občutka odgovornosti, da zdaj pa se morajo vsi veseliti, ker sem jaz tako rekla, pa tako ali tako pozabi. Če se nočejo, se nočejo. Samo rečem.

Vse jih blagoslavjam na njihovi poti. Mene pa na moji. Tako je. Samo povem.

Ljubek radosten ljubeč miren sočen slasten sončen sijoč blažen bogat harmoničen jasen vesel radosten radodaren razigran pristen dan poln božanskega obilja!

Razcveti se. Zdaj je tvoj čas! praznuj življenje na vse možne načine. Predvsem pa tako, da praznuje to kdo si. Praznuj sebe.

(Če bi jaz bila tako tečna, bi se samo zaprla v sobo in počakala, da me mine. Ne bi tega trosila naokoli. Samo povem.)

Bodi srečna brez občutka krivde.

SPEKTER SVETLOBE

Ni trik v tekmovanju, kot so nas vedno učili. Vsak ima svoje čisto drugačne, edinstven dragocene sposobnosti, s katerimi lahko vsi prispevamo. Vsi. Tako skupaj tvorimo celoto. Kaj bi pomagalo, če bi bile vse izjemne matematičarke. Ali vse izjemne pevke. Raznolikost nas dela bogate. Raznolikost ustvarja pisanost. Pestrost. Dopolnjevanje.

(Tu ne mislim odnosov s partnerjem. Vsak je celovita osebnost. Skupaj pa sva še bolj srečna. Ne gre, da ne moreva živeti eden brez drugega. Uživava drug v drugem. Saj si ne deliva zraka na pol. zraka je za oba dovolj. Vsakega posebej. Nooo, kakorkoli.)

Skupaj ustvarjamo ves spekter svetlobe. Če bi bili vsi isti, bi bilo življenje dolgočasno.

Zdaj pa drugi problem. Nekako nas želijo stlačiti v sistem, kjer moramo veliko svojih dobrih, ustvarjalnih strani zatreti, da se lahko prilagodimo. Vsaj take so moje izkušnje. Kolikokrat sem že slišala, da naj delam nekaj, kar bo prinašalo denar, ne samo zaradi užitka. No, tako počasi zatremo svojo pristno naravo in smo utečeni del sistema. Nismo srečni, nismo nesrečni, samo pač smo – nekje vmes. Delujoči del, ki se ga lahko zlahka zamenja, kot bi rekel Vadim Zeland. To je spet samo moja izkušnja, ne posplošujem.

Saj ne vem, če je ljudem pomembno, da so srečni, izpolnjeni in vse to. Niti ni pomembno. Meni pa je to zelo pomembno.

Jaz želim biti srečna, izpolnjena in tudi imeti tako delo, s katerim navdihujem ljudi ali jim vsaj polepšam dan.

Tako je pa spet raznolikost pomembna. Meni polepša dan natakarica, ki mi prinese čaj z medom in limono in je prijazna. Tudi prodajalka, tudi poštar, ki mi prinese pošto in malo poklepetava. Vsak je dragocen, če to dela s srcem.

Kaj si torej tvoje srce zares želi početi? Vse je dragoceno, kar delaš iz srca.

(Tu pa še je en trik. Želimo biti navzven pomembni in tako glas srca preslišimo, ker ni to neka ugledna služba ali delo, ki bi ti ga zavidali.) Ravno zato je tako zanimivo sledenje srcu, nikoli ne veš, kaj te čaka. To je prava pustolovščina življenja. Odpiram srce.

Zaupaj si, srčna pot je prava zate.

(Če ne požanješ ogorčenja, nestrinjanja ali vsaj čudenja drugih, ko razlagaš svojo srčno pot (jaz jim niti ne bi, ker tako ne bodo razumeli), potem delaš nekaj narobe. (Razen, če nisi rojena v družini od Deepaka Chopre, ker resnično sprejemajo to, kdo si in to celo sveto podpirajo.))

Imej krasen dan!

Ljubeč radosten razigran ljubek miren spontan srčkan sijoč slasten harmoničen kreativen sončen radosten razkošen blažen bogat dan poln božanskega obilja!

Čarobno je živeti. Zdaj! Uživaj v sebi in drugih. Uživaj ta dan in svoje življenje.