Je preteklost res preteklost, če jo znova in znova povabljam v ta trenutek?! Pa jo res?!! Če o nečem skozi razmišljam, potem jo že.
Razmišljala sem o
vplivu, ki ga imajo ljudje name. Nočem biti pod vplivom neumnosti. Niti
negativnosti. Včasih pa imam občutek, da se kar pojavijo v mojem življenju. Kaj
mi želijo povedati?
Lekcija bi lahko
bila, da postavim bolj jasne meje.
Lekcija bi bila, da
res še bolj poslušam sebe.
Sanjalo se mi je, da
smo se na izletu ob jezeru podali po dva in dva. Šli smo vsak na svojo stran.
Pa vseeno sem še slišala glasne glasove druge osebe, da nisem mogla biti v
tišini. Kaj šele, da bi slišala sebe.
Tako imam včasih
občutek, da kaj nasilno pride v moj svet. Vsi dobronamerni nasveti, ki so bolj
zakamuflirane zapovedi. 'Jaz imam prav in poslušaj me. Drugače se ti res slabo
piše! Boš videla.'
To me kar vrže s
tira. Zares. Rabim nekaj dni, da se prečistim. Ali tednov. Pa ima to res kaj
opraviti z mano?! To so samo mnenja, ki jim dajem preveč pozornosti ali preveč
energije. Ni čudno, da ne izvenijo. Ni čudno, da še me preganjajo glasovi v
sanjah.
Zdaj to spuščam.
Ni pomembno, kaj si
drugi mislijo. Pomembno je, kaj jaz ustvarjam s svojo vibracijo.
(Tudi, če me stisne
v želodcu, ko kaj vidim, ni treba, da mi pokvari ves dan. Ali teden. Ali sploh
kaj. Hvala, si rečem pri sebi. Ampak, ne hvala. Jaz se najbolje poznam in točno
vem, kaj bom naredila s tvojim predlogom. Nič.)
Zaupam. Vse je
dobro.
Uživaj mi.
Ljubek srčkan sijoč
pristen ljubeč zabaven razkošen razigran razvajalen harmoničen miren radosten
hvaležen pogumen čist bogat blažen slasten dan poln božanskega obilja!
Sprejmi se. Ti veš
kaj je najboljše zate. Druge glasove pa razredči z veliko dobrega. Razvajaj se.
Ustvarjaj. Narava meni najbolj pomaga.
Ni komentarjev:
Objavite komentar