VREDI! ČUJ!!!

Hej, kako si kaj danes? Zares?!

Jaz sem danes vredi, bi rekla. Veselim se sprehoda v gozdu, pozneje.

Čakaj, kako sem, zares?! Pa dobro. Sproščeno. Umirjeno. Malo pa tudi še zaspano.

Kaj se dogaja globoko v meni?!

Čutim mir, glede vsega, kaj se dogaja. Tudi to bo minilo. Hkrati pa me je strah spremembe. Čeprav vem, da samo sprememba lahko prinese spremembo na boljše. ironija. Ali ciničnost…

Čutim igrivost. Čutim blaženost. Čutim sebe. Čutim. To je dobro, čutim.

Kaj pa če bi, čisto zares razkrila svoja prava čustva?!

Hmmm. Nekako zaupam, da bo vse dobro. Zaupam, da bo vse še boljše. tudi zdaj sem dobro. Cenim vse, kar imam. Cenim, da sem to, kdo sem. sprejemam se. Vedno bolj. delam na sebi. (To je spet druga tema, ker se mi dozdeva, da bi lahko naredila še več.) Počutim se tako vznemirjeno od veselja, kaj bo in hkrati malo v zategnjenosti, ker ne vem, kaj me zares čaka. Sem nekje vmes.

Rada bi opustila stare navezanosti na stalne goste žalost, krivdo, trpljenje, majhnost, relativno revščino in ostale neumnosti. Vem, da v resnici niso moje, da sem jih vsrkala vase. To se je dogajalo več let, celo desetletij. Zdaj pa bi si rada prečistila sistem. Rada bi zaživela polno v svoji luči in sijala močno. Na polne. Z vsem srcem.

Pa saj lahko sijem polno, močno in z vsem srcem!!! Zdaj! Nič me ne ustavlja. Nič me ne more ustaviti. Samo poslušam vodstvo. Sledim srcu. (Čeprav ne slišim zdaj nič.) Ob pravem trenutku me bo poneslo naprej. očitno, da sem zdaj na odličnem kraju. Torej je vse dobro.

No, torej, kako si pa ti?! Zares?!

Uživaj mi!

Ljubek pristen srčkan ljubeč srečen sijoč svetel miren blažen bogat harmoničen hvaležen razigran razkošen radosten vesel iskren pester pristen dan poln božanskega obilja!

Res mi uživaj! Brez heca, zdaj! Na polne mi uživaj!