Poslušam svoje srce: Izraz...

Poslušam svoje srce: Izraz...: Hej, kako kaj danes? Prav pestro je! ni?! Kaj pa te?! Ponoči je deževalo. Potem je bila megla. Zdaj pa je sonce! pa če to ni petsto,...

Izraz...

Hej, kako kaj danes?

Prav pestro je! ni?! Kaj pa te?!

Ponoči je deževalo. Potem je bila megla. Zdaj pa je sonce! pa če to ni petsto, potem tako nič ni!

Je pa pestro življenje. Zbudimo se! Potem se vstanemo, se pretegnemo. Se lepo uredimo! Pa če to ni pestro!

Spijem kavo. uživam v pisanju. Uživam v zajtrku! Če bi se dan že tukaj končal, bi bilo izjemno! Pestro!

Ampak se nadaljuje! Potem vidim vso lepoto okoli. Imam čudovite ljudi v svojem življenju. Vedno nove zanimive pestre situacije.

Čakaj!

S kom si želim bolj družiti?

S takimi, ki živijo svoje sanje in me navdihujejo ali s drugimi, ki se pritožujejo? Saj vem, da je nekaj bolj domače. Lahko pa obrnem, da mi postaja bolj blizu navdušenje.

Kaj pa če se vprašam, kaj se potem ali že kar vmes občuti boljše?

Saj si ne bi lagala ne!? Ne!?

Definitivno se občuti boljše polno energije, pestrosti, veselja, navdušenja!

Torej zdaj vem, k čemu težim!

Fokus imam!

Tako mi je že lažje pri srcu.

Pa še nekaj bi rada napisala. Neznansko sem hvaležna svojemu telesu, da me premika po tej pustolovščini življenja. Ali ga jaz!? zakaj pišem, kot da sva dva ločena subjekta. Pač cenim ga. cenim svoje možgane, pa srce, pa vsako celico no, ki se obnavlja. Vse cenim. Imam čudovito telo. Hvaležna sem, da mi vedno pove resnico preko občutkov. Vedno je iskreno.

Zdaj pa ga bomo malo bolj navajali na dobre občutke. Še bolj! Boljše postaja, boljše obstaja!

Zdaj si en teden merim korake. Tako, za hec. Za zabavo. In veš, da mi uspeva. Vsak dan sem jih naredila deset tisoč! Prav ponosna sem nase!

Ljubek sijoč pristen srčkan pester dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje se radosti nad tvojo edinstvenostjo! Izrazi jo!

Poslušam svoje srce: Zdrami...

Poslušam svoje srce: Zdrami...: Hej, kako kaj, moja draga, moj dragi!? Kaj samo meni tako hitro čas leti! Ena dvanajstina leta je že mimo! Nizki start! Ampak zdaj pa b...

Zdrami...

Hej, kako kaj, moja draga, moj dragi!?

Kaj samo meni tako hitro čas leti! Ena dvanajstina leta je že mimo! Nizki start! Ampak zdaj pa bo! Čas je, da se uresničim! Čas je, da še bolj divje grem proti svojim sanjam. Pa saj hodim. Ali blodim. Nekako me vse vodi k sanjam. Če se oddaljujem, je to dobro, ker se tega bolj in bolj zavedam. Potem pa me spet potegne zagnano nazaj.

Kako pa vem, da se oddaljujem?

Bolj sem tečna, bolj sem vstran. Bolj sem sitna, bolj sem na golem minimumu, ko mi že skoraj gori rezerva, bolj sem stran.

Ampak nič ni to!

Tako kot avto ne peljem k mehaniku, ko porabim bencin, tako tudi jaz ne rabim kake posebne operacije. Ali česarkoli. Samo vprašam se, kaj lahko naredim zdaj, da bi se počutila vsaj malo boljše?

Danes je bil to jasen odgovor. Kava s penicami. Veliko penic. In seveda pisanje. Navdušena sem, kako hitro deluje!

Še prej pa je seveda bil klepet s prijateljico in konkretno stopanje proti ciljem. Zato še je vzdušje boljše. Točno tako!

Pa še eno vprašanje je, ki me zdrami.

Kaj je najbolj navdušujoča stvar, ki jo lahko naredim zdaj?

Ah, to pa je lahko.

Če samo pogledam kak video o krajih, ki si jih želim obiskati, sem že boljše volje.

Navdušuje me tudi dobra knjiga. klepet s prijateljico. Lepo oblačenje. Nalakirani nohti! Uuuu!

Tako!

Kaj pa navdušuje tebe, da ti duša poje?

Zdaj pa akcija!

Lahko to narediš! Zase. Ker si zaslužim le najboljše, ti pa tudi! Si upaš stopiti proti svojim sanjam? Si upaš biti samosvoja, samosvoj?

Saj ne vem več, ali sprašujem bolj sebe ali sebe ali tebe?!!!

Saj je vseeno! Čas je! za pravo smer in srčna dejanja!

Ljubek unikatno lep srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čisto tvoje. Ga živiš tako?

Fabulous Fashion Friday! Steal her style: Victoria Beckham I ...

Poslušam svoje srce: Uživam v vseh trenutkih dneva

Poslušam svoje srce: Uživam v vseh trenutkih dneva: Ah, kako sem se pa včeraj nasmejala! Kako so lahko tako preproste stvari zabavne! In to vedno bolj in bolj! Prav zabavno je bilo! Res! Lahko...

Uživam v vseh trenutkih dneva

Ah, kako sem se pa včeraj nasmejala! Kako so lahko tako preproste stvari zabavne! In to vedno bolj in bolj! Prav zabavno je bilo! Res! Lahko bi nas nerviralo. Lahko bi nas žalostilo! Lahko bi nas res potrlo! Ampak ne!

Mi smo se smejali kot nori! Ne samo sredi dogajanja! Še potem! Prav neustavljivo sem se morala smejati! Kako noro je to bilo! Noro dobro! vem! Kaj ni popolnost, da si sami ustvarjamo trenutke, ki so lepi. Pa vse druge tudi! Samo s tem, kako gledamo na njih! Prav zabavno je bilo! Res!

Dobili smo pomoč, ko smo jo potrebovali. Dobro!

Ni res, da bolj super, ko postaja, bolj super postaja. Tako je to!

Uživam v vseh trenutkih dneva.

Sploh zdaj!

Ob kavi. Rože mi bodo tako lepo cvetele. Saj so že zdaj lepe. Ena mi že cveti!

Prav rada sem tukaj doma. pa tudi mojim rožam ugaja. Vidim.

Mislila sem, da bom imela božično drevo do začetka februarja, ali sredine. Pa sem se odločila, da je čas.

Čas je, da se vsa umirjenost spremeni v srčnost. V pristnost. V dejavnost srčnih želja. tako je to! potem je življenje res zabavno!

Nič ni lepšega kot čista akcija. V pravo smer.

Seveda sem tudi za dneve brez akcije.

Kako smo se igrali z otroci! To pa je bilo tako zabavno! Prav noro dobro je bilo!

Ljubek sijoč pristen srčkan prisrčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Živi po svoje, saj je življenje tvoje! Ustvari mojstrovino!

Poslušam svoje srce: Malo po malo

Poslušam svoje srce: Malo po malo: Ah, kako je super! Vem, lahko se počutim slabo. Ali se počutim slabo. Ali najdem kaj dobrega, kar me razveseli. In ob čem se počutim do...

Malo po malo

Ah, kako je super!

Vem, lahko se počutim slabo. Ali se počutim slabo. Ali najdem kaj dobrega, kar me razveseli. In ob čem se počutim dobro!

Če ne drugega imam hitre rešitve, ki pa vedno delujejo. Sprehod. Kava. In dobre knjige.

Vse to je tako, da imam neomejeno časa. Ker ko začnem, ne morem nehati. Res rada uživam. Čas pa teče. In v tem je lepota.

Teče.

Potem nekako v meni vse teče, kot mora.

Včeraj sem prebrala nekaj tako zanimivega! V knjigi Prosite in dano vam bo od Jerry in Esther Hicks.

Če bi komurkoli povedali, da je na smrt bolan. Da ima usodno bolezen – še vedno 99% telesa dela dobro! Če pa bi se ta hipotetična oseba osredotočila, na kaj pa je še dobro in kaj še dela, bi ozdravela. Kaj pa mi naredimo? Osredotočimo se na to, kaj ne dela. In to se še veča.

Saj ni treba, da je bolezen.

Lahko so novice. To poiščejo take sočne. In če gre sto ljudi čez most in se en spotakne, o čem govorijo. Ne rečejo tega, da je sto ljudi šlo čez most in eden se je spotaknil in je čisto dobro. ne! Vse najslabše. Naš svet je mnogo lepši, kot ga prikazujejo.

Pa pustimo druge.

Naj hranijo bolečino, če jo že morajo.

Meni pa to ni!

Zato se osredotočam na dobro!

In veliko je dobrega! No, če tako pogledam, je vse dobro. Včeraj smo imeli incident, zakaj nekaj ni delalo. Ampak saj lahko nabavimo novo! Pa še bolj varčno bo! Komaj čakam, da danes letim po nakupih!

Vse lahko gledamo z dveh stvari. Je dobro ali ni. Lahko pa vzamemo stvar, jo pogledamo in rečemo, da ne glede, kako izgleda zdaj, pričakujem dobro v tem.

In to kar pričakujem, to se zgodi! Tudi če ne gre po maslu, ker nikoli ne gre! Vse je v moje najvišje dobro. tudi če ne dobim tega, česa sem si res želela, je zame najboljše! Sigurno me je pred čim obvarovalo, kar niti ne vem. In sem hvaležna za to. če vam pravim, da verjamem v dobre konce!

Ljubek sijoč dan poln ljubezni in radosti in srčkov.

Cmok!

Objem!

P.S.: Danes smo polni ljubezni, dajmo jo naprej!

P.P.S.: Malo navdiha . . . SEVERINA - MILI MOJ . . .  https://youtu.be/hd0G0SLdz7Y

P.P.P.S.: Malo navdiha . . . https://youtu.be/Qa0tbozXcVs

Poslušam svoje srce: Puščam pustolovščini priložnost...

Poslušam svoje srce: Puščam pustolovščini priložnost...: Hej, kako si kaj danes moja draga, moj dragi? Danes je dan za nežnost. Danes je dan, da smo to, kdo smo. Danes je dan, da opazimo le...

Puščam pustolovščini priložnost...

Hej, kako si kaj danes moja draga, moj dragi?

Danes je dan za nežnost. Danes je dan, da smo to, kdo smo.

Danes je dan, da opazimo lepoto. Sončnega vzhoda. Ali vsaj sonca, kako kuka skozi oblake.

Vse je dobro.

Vse je dobro.

In čisto vse je dobro.

Tako je!

Kaj pa ni dobro, pa še ni konec!

Verjamem v dobre konce. Vedno!

Zame je dober konec. Pa še nekaj. Vse se dogaja zame! Vse je dobro, če tudi je videti na prvi pogled skoraj nedobro. Tako je!

Daleč smo že prišli.

Zdaj pa čutim, da je čas, da bolj vadim zgodbo, kot bi rada, da bi bila. Ne bi več rada živela enako ponavljanje vsega vsak dan znova. Saj vem, da je čar tudi v tem, da poznam skoraj vsak trenutek dneva. Kaj pa širitev? Kaj pa lepota? Kaj pa sijaj? Kaj pa presenečenja?

Mislim, da veliko izpuščam, ko želim vse nadzorovati, da je po starem. Ni potrebe. Ni potrebe, da je po starem. Lahko je po novem. In po moje. Prihodnost lahko nosi samo še boljše zame. Lahko to zaupam? Se lahko prepustim in skočim s pečine? Spodaj je mehka blazina. Pripravljena sem.

Vsaj teoretično.

V moji realnosti se še vedno držim za rob pečine in se poskušam spraviti nazaj gor. V utečeno. Držim se z nohti, čeprav me vse vleče dol. Z zadnjimi močmi bi se držala poznanega.

Mogoče pa se je treba, prav treba sprostiti. Prav treba je pustiti prihodnosti, da se prikrade v moje življenje. Jo pobožati. Ji nežno reči: »A ti si ta?«

Saj ne more biti tako strašno.

S tem, ko se oprijemam poznanega, ker se želim obvarovati, zamujam. Pa pred kom ali čem bi se obvarovala? Saj pa mi nobeden nič noče!

Torej! Danes skočimo!

Ljubek sijoč pristen navihan srečen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Dajmo življenju, svetu priložnost. Vse je za nas. Dopustimo danes lepoto v srce!

P.P.S.: Malo navdiha . . . SEVERINA - TRIDESETE https://youtu.be/OsUuPT8_FV8

P.P.P.S.: Malo navdiha . . .  Prosite in dano vam je - Esther in Jerry Hicks: Metode kreiranja: Postopek #1: Kipenje cenjenja   . . .   https://youtu.be/Qa0tbozXcVs

Poslušam svoje srce: Drugič

Poslušam svoje srce: Drugič: Pa kaj je to? Neka zaspanost sredi dneva!? No bolj popoldneva?! Počutim se kot mačka. Nikoli ni preveč dremanja. Pridejo taki dne...

Poslušam svoje srce: Dopuščam...

Poslušam svoje srce: Dopuščam...: Rada imam ljudi okoli sebe. Tako so pestri in raznoliki. Nekaj je v meni, kar želi slikati. Dneve po svoje. Nekaj me žene, da sem še...

A course in miracles - Lesson 28: "Above all else I want to see things d...

Tečaj čudežev - 28. lekcija: "Bolj kot karkoli drugega hočem videti drug...

Tečaj čudežev: 27.lekcija "Bolj kot karkoli drugega hočem videti."

Dopuščam...

Rada imam ljudi okoli sebe. Tako so pestri in raznoliki.

Nekaj je v meni, kar želi slikati.

Dneve po svoje. Nekaj me žene, da sem še bolj jaz.

Pa kako sem lahko samo jaz, ali še bolj jaz?

Kaj ni to absurd!

Sem, kdo sem.

Torej to pomeni, da sem brez mask. Ali ugajanja. To sem jaz. in to je to!

Kako lahko tako zakompliciram, nekaj, kar je najbolj naravno!?

Krava se sigurno ne sprašuje, zakaj ni ovca ali konj!

Krava je. in v tem je srečna. Samo je, to kdo je.

Mogoče je mama krava ni učila, kaj mora biti. In druge krave niso govorile, kako se naj obnaša in kaj je zaželeno in kaj ni. Samo so. Krave kot krave. S svojo osebnostjo. Vsaka samosvoja krava.

Kaj če bi jaz samo bila? Kaj če bi si dovolila to razkošje?

Saj vem, večkrat prevlada strah. Kaj pa če me potem ne bo imel noben rad? Torej. Kdo me ima rad, me tako ima rad. Kdo pa me nima, pa me tako nima.

Kaj je res tako enostavno?

Seveda je.

Sama vse zakompliciram.

Torej, bolj sem pristna, bolj privlačim pristne ljudi. Bolj sem zadovoljna, srečna, izpolnjena, bolj privlačim take ljudi.

Želela bi si biti, nekaj lastnosti te osebe, pa nekaj od druge, pa nekaj od tretje. Sem pa samo mešanica vsega. Pa saj sem dobra mešanica. Saj mi je super biti, to kdo sem.

No, potem pa bodi.

Tako enostavno je to.

Kaj ni zanimivo, da so naše želje tisto, kar nam Vesolje želi dati, samo mi tega ne spustimo noter, ker si mislimo, da smo nevredni, ali da mora biti težko. Ali karkoli mislimo, da se mora prej zgoditi. Danes dopuščam.

Vse.

Ljubek sijoč svetleč srčkano pristen unikatno pocukrano zabavno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Danes je tvoj dan! Odloči se zase!

P.P.S.: Malo navdiha . . . SEVERINA - GARDELIN   https://youtu.be/TTZocv5U-eU

P.P.P.S.: Malo navdiha . . . https://youtu.be/Qa0tbozXcVs

A course in miracles - Lesson 26: "My attack thoughts are attacking my i...

Drugič

Pa kaj je to?

Neka zaspanost sredi dneva!?

No bolj popoldneva?!

Počutim se kot mačka. Nikoli ni preveč dremanja. Pridejo taki dnevi. Mogoče sem delala preveč. Mogoče.

Mogoče pa samo rabim počitek. Od vsega. Od čisto vsega. Samo sonca seveda ne! Danes je celo malo snežilo!

Nekaj pa je, kar me vedno razveseli.

Oblačenje v barve!

To pa je moja strast!

To pa mi polepša dan!

Če pa niso barve, pa so vsaj tigraste ali leopardje ali katerakoli žival to je, pajkice. Ne samo za doma. tudi do knjižnice in v bukvarno!!!

Kaj še niste bili v bukvarni Maribor?!

Kaj še čakate?!

Tam pa se čas ustavi. Kot knjižnica od babice. Samo večja. Samo vedno nove stvari za brckati. Kako pa to obožujem!

Imajo tako lepe knjige o vsem. O ljubezni. O modi. Barvah. No, eno še imajo, čeprav sem jaz vzela svoj izvod.

Našla sem še eno. Poezijo. Kje je moj Prešeren? Kaj se je izgubil med selitvami!? Napaka!

Drugič.

No, Rilke še je šel z mano. Rainer Maria Rilke.

Čaka me še, da se potopim v njegovo čarobnost. Kaj pa če me vabi? Danes!

Čakaj, kje sem ostala?

Dremanje.

Točno to rabim. In točno to si bom privoščila.

Prav prija mi. Vem, da si moj svet želi odpočiti.

Vadim toliko novih stvari, ni čudno, da se ves moj svet navaja. Moje telo rabim prilagoditveno odboje. Ali svežo začetno fazo. To je to.

Pa pitje dovolj vode. Gibanje je danes že bilo!

Kako kaj vaši cilji?

Kako pa akcija?

Mislim, da pokažemo našo resnost z dejavnostmi v smer naših srčnih želj. Saj se bodo uresničile. Če stopamo proti njim. Če ne bo naša sedanjost in realnost ostala samo vzporednica z našimi željami.

Torej akcija!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zaljubljeno vate! Dopusti lepoto!

Prosite in dano vam je - Esther in Jerry Hicks: Metode kreiranja: Postop...

Tečaj čudežev - 26. lekcija: "Moje napadalne misli napadajo mojo neranlj...