sobota, 1. februar 2020

Izraz...

Hej, kako kaj danes?

Prav pestro je! ni?! Kaj pa te?!

Ponoči je deževalo. Potem je bila megla. Zdaj pa je sonce! pa če to ni petsto, potem tako nič ni!
Je pa pestro življenje. Zbudimo se! Potem se vstanemo, se pretegnemo. Se lepo uredimo! Pa če to ni pestro!

Spijem kavo. uživam v pisanju. Uživam v zajtrku! Če bi se dan že tukaj končal, bi bilo izjemno! Pestro!

Ampak se nadaljuje! Potem vidim vso lepoto okoli. Imam čudovite ljudi v svojem življenju. Vedno nove zanimive pestre situacije.

Čakaj!

S kom si želim bolj družiti?

S takimi, ki živijo svoje sanje in me navdihujejo ali s drugimi, ki se pritožujejo? Saj vem, da je nekaj bolj domače. Lahko pa obrnem, da mi postaja bolj blizu navdušenje.

Kaj pa če se vprašam, kaj se potem ali že kar vmes občuti boljše?

Saj si ne bi lagala ne!? Ne!?

Definitivno se občuti boljše polno energije, pestrosti, veselja, navdušenja!

Torej zdaj vem, k čemu težim!

Fokus imam!

Tako mi je že lažje pri srcu.

Pa še nekaj bi rada napisala. Neznansko sem hvaležna svojemu telesu, da me premika po tej pustolovščini življenja. Ali ga jaz!? zakaj pišem, kot da sva dva ločena subjekta. Pač cenim ga. cenim svoje možgane, pa srce, pa vsako celico no, ki se obnavlja. Vse cenim. Imam čudovito telo. Hvaležna sem, da mi vedno pove resnico preko občutkov. Vedno je iskreno.

Zdaj pa ga bomo malo bolj navajali na dobre občutke. Še bolj! Boljše postaja, boljše obstaja!
Zdaj si en teden merim korake. Tako, za hec. Za zabavo. In veš, da mi uspeva. Vsak dan sem jih naredila deset tisoč! Prav ponosna sem nase!

Ljubek sijoč pristen srčkan pester dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje se radosti nad tvojo edinstvenostjo! Izrazi jo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar