Kaj samo meni tako hitro čas leti! Ena dvanajstina leta je
že mimo! Nizki start! Ampak zdaj pa bo! Čas je, da se uresničim! Čas je, da še
bolj divje grem proti svojim sanjam. Pa saj hodim. Ali blodim. Nekako me vse
vodi k sanjam. Če se oddaljujem, je to dobro, ker se tega bolj in bolj zavedam.
Potem pa me spet potegne zagnano nazaj.
Kako pa vem, da se oddaljujem?
Bolj sem tečna, bolj sem vstran. Bolj sem sitna, bolj sem na
golem minimumu, ko mi že skoraj gori rezerva, bolj sem stran.
Ampak nič ni to!
Tako kot avto ne peljem k mehaniku, ko porabim bencin, tako
tudi jaz ne rabim kake posebne operacije. Ali česarkoli. Samo vprašam se, kaj
lahko naredim zdaj, da bi se počutila vsaj malo boljše?
Danes je bil to jasen odgovor. Kava s penicami. Veliko
penic. In seveda pisanje. Navdušena sem, kako hitro deluje!
Še prej pa je seveda bil klepet s prijateljico in konkretno
stopanje proti ciljem. Zato še je vzdušje boljše. Točno tako!
Pa še eno vprašanje je, ki me zdrami.
Kaj je najbolj navdušujoča stvar, ki jo lahko naredim zdaj?
Ah, to pa je lahko.
Če samo pogledam kak video o krajih, ki si jih želim
obiskati, sem že boljše volje.
Navdušuje me tudi dobra knjiga. klepet s prijateljico. Lepo
oblačenje. Nalakirani nohti! Uuuu!
Tako!
Kaj pa navdušuje tebe, da ti duša poje?
Zdaj pa akcija!
Lahko to narediš! Zase. Ker si zaslužim le najboljše, ti pa
tudi! Si upaš stopiti proti svojim sanjam? Si upaš biti samosvoja, samosvoj?
Saj ne vem več, ali sprašujem bolj sebe ali sebe ali
tebe?!!!
Saj je vseeno! Čas je! za pravo smer in srčna dejanja!
Ljubek unikatno lep srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čisto tvoje. Ga živiš tako?
Ni komentarjev:
Objavite komentar