Drugič

Pa kaj je to?

Neka zaspanost sredi dneva!?

No bolj popoldneva?!

Počutim se kot mačka. Nikoli ni preveč dremanja. Pridejo taki dnevi. Mogoče sem delala preveč. Mogoče.

Mogoče pa samo rabim počitek. Od vsega. Od čisto vsega. Samo sonca seveda ne! Danes je celo malo snežilo!

Nekaj pa je, kar me vedno razveseli.

Oblačenje v barve!

To pa je moja strast!

To pa mi polepša dan!

Če pa niso barve, pa so vsaj tigraste ali leopardje ali katerakoli žival to je, pajkice. Ne samo za doma. tudi do knjižnice in v bukvarno!!!

Kaj še niste bili v bukvarni Maribor?!

Kaj še čakate?!

Tam pa se čas ustavi. Kot knjižnica od babice. Samo večja. Samo vedno nove stvari za brckati. Kako pa to obožujem!

Imajo tako lepe knjige o vsem. O ljubezni. O modi. Barvah. No, eno še imajo, čeprav sem jaz vzela svoj izvod.

Našla sem še eno. Poezijo. Kje je moj Prešeren? Kaj se je izgubil med selitvami!? Napaka!

Drugič.

No, Rilke še je šel z mano. Rainer Maria Rilke.

Čaka me še, da se potopim v njegovo čarobnost. Kaj pa če me vabi? Danes!

Čakaj, kje sem ostala?

Dremanje.

Točno to rabim. In točno to si bom privoščila.

Prav prija mi. Vem, da si moj svet želi odpočiti.

Vadim toliko novih stvari, ni čudno, da se ves moj svet navaja. Moje telo rabim prilagoditveno odboje. Ali svežo začetno fazo. To je to.

Pa pitje dovolj vode. Gibanje je danes že bilo!

Kako kaj vaši cilji?

Kako pa akcija?

Mislim, da pokažemo našo resnost z dejavnostmi v smer naših srčnih želj. Saj se bodo uresničile. Če stopamo proti njim. Če ne bo naša sedanjost in realnost ostala samo vzporednica z našimi željami.

Torej akcija!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zaljubljeno vate! Dopusti lepoto!