Včasih zazna toliko vzorcev preteklosti, ko so me »marinirali« v mišljenju pomankanja in omejitev, da sploh ne vem, kje naj začnem. Tako bom začela pri osnovah.
Ljubezen do sebe.
Vredna sem.
Opolnomočenjem. Jaz sem močna. Jaz to zmorem. Jaz to lahko
naredim.
Opogumljanjem.
Zaupanjem. Vem, kdo sem in zdaj živim pristno.
Sprejemam se. (Mogoče bi to moralo biti prvo.)
Potem pa lahko nadaljujem z vtiranje novih prepričanj, da bodo
tla bolj zmehčana in se bodo lažje prijela.
Če sem jaz v nizkih energija, kako naj potem dam kaj svetlega?
Nekje moram začeti. Tu, v tem trenutku. Sprejemam se. Sem, kjer sem. zdaj pa
lahko grem naprej.
Ne bi rada samo zamrznila in otrpnila, ker ne vem, kam. Vsak
korak, ne glede kako majhen, je dovolj, če je le v pravo smer. Ne bom se več
ozirala na množice, mnenja drugih in pripadnosti čredi. Nikamor ne ni privedlo,
samo v zanikanje svoje resnične narave.
Obilje nima omejitev, je brezmejno. Kdorkoli nas je zmanipuliral
drugače, da bi bili bolj ubogljiva čreda, ima od tega koristi. Če ne bom
uporabila svoje moči, jo bo kdo drug.
Svojo moč danes uporabljam, da si zgradim življenje, ki mi je
radost. Polno je veselja, izpolnjenosti in sreče. To izbiram. Ne bom več
nasedala strahu pred križanjem, če bom močna luč. Jaz sem svetloba. Tudi, če
sem sveča, sem luč. Jezus je bil nešteto sonc. Saj ni primerjanja, samo bil je
to, kdo je bil v srcu. Dovolj je, če sem sveča. To je moja moč, da svetim. Jaz
sem dovolj.
Danes uživam v tem, kdo sem. Sijem najbolj močno, kar le lahko.
mogoče še je vedno skozi oblake, samo se redčijo in svetloba postaja močnejša.
Ljubim svoje življenje.
Ljubek pristen premožen edinstven miren sočen slasten harmoničen
hvaležen mogočen blažen bogat božanski iskren svoboden razigran razkošen dan
poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu. V njem imaš toliko svetlobe, da razsvetli
vso vesolje. Zaupaj si. Zaupaj v svojo luč.
