Življenje me je zasipalo. Vedno dobivam nove namige, kaj vse si še lahko pozdravim. Danes je to odgovornost. Niti nisem odgovorna. Ker če bi sebe vprašala, zakaj ne živim življenja, kot sem si ga vedno želela, kaj bi sploh rekla?
Eeee.
__________.
Nnnnnneeeehhhh.
Zdaj pa lahko zaprem usta in neham iskati izgovore. Bila sem
zamrznjena. Mogoče o tem govori pravljica Trnuljčica?! Zaspala je za sto let!
Puuhh! Torej sem se že kar hitro zbudila. Kako sem dobra! Tu bi se pa res rada
pohvalila!!! Prej sem se zbudila kot Trnuljčica! Vso pohalo meni! Torej mi ne
gre tako slabo, kot sem mislila!!! Ne čakam princa, da bi me rešil. Čakam pa,
da bo moj čas. Kdaj se bodo nehale vse drame vseh okoli mene, da se lahko osredotočim
nase? Bom počakala, da bodo vsi pomrli?! Kaj pa če jaz umrem prej?! Bom potem
celo življenje živela tako v zamrznjenosti?!!!
Nikomur ne želim smrti. Naj se sami odločijo, ko je njihov čas. Moja
svoboda ni odvisna od njih. Vsaj mislim. Hecam se! Seveda ni! Jaz sem odgovorna
za svoje življenje.
Če pogledam, mi je zdaj všeč, tako kot je. Delam, kar imam rada.
Čeprav je to bolj za mojo dušo, kot za druge. Se slučajno skrivam? Uuuu! Še nek
vzorec smo odkrili! Veselica!
Kaj lahko zdaj malo nehamo! Polno glavo imam vzorcev, ki jih
želim pozdraviti! Kje se sploh naj lotim vse te svinjarije, nesnage,
nametanosti, krame? Z drugimi besedami – svojih prepričanj bi se rada lotila
premeteno. Rada bi jih porušila hitro in učinkovito. Najprej si priznam, kje
sem. Tu. Dobro. Vidiš, da gre. Veliko lažje je, kot sem pričakovala. (Ne vem,
zakaj mi je to tako smešno, ko pa je to resna tema. Zares. Hecen pogled me
spravlja v dobro voljo, to je pa že nekaj.)
Prvi korak z lahkoto zaključen. Čakaj. Stop. Ustavi konje. Ali
kakorkoli bi že rekli. Ustavi vprego. Moja prepričanja so res cela vprega konj,
ki vleče vsak na svoj konec! Dovolj dramatiziranja.
Mislim, da si lahko priznamo v sklopu prvega koraka, da je
dejstvo, da se počutim nevredno in nemočno. Zdaj pa lahko nastopi drugi korak.
Tapkanje. Ne rečem, da bo pomagalo tebi, ampak zame deluje čarobno čudovito! Ti
pa iznajdi svoje načine. Tako lahko začnem. In takoj, ko nekaj naredim, se že
prestavljam iz polja nemoči v moč. Takoj se je vso vesolje zarotilo za mojo
srečo.
Zdaj pa sprejemam, da je življenje lahko drugače. Pomankanje je
samo iluzija. Tako sem že zdaj vredna. Tako sem že zdaj močna. Prepričanja so
samo misli, ki sem jih mislila veliko časa. Zdaj pa lahko ustvarjam nove
vzorce. Pripravljena sem. pripravljena sem na spremembo!
Pa sem res bolj močna, kot sem si mislila! Juhu!
Zdaj pa že vidim lepoto nastanjana novega. Vsaj slutim sonce ljubezni,
če ga že ne tipam! Postaja pa vedno bolj otipljivo.
Ljubeč miren mogočen veličasten premožen pristen edinstven
harmoničen hvaležen navihan blažen božanski bogat raznolik razigran razkošen
radosten dan poln božanskega obilja.
Vredna si svojega časa, da spremeniš prepričanja, ki ti več ne
služijo. Sprosti se v resnično sebe. Pokaži svetu, kdo si. Lepa si.
Ni komentarjev:
Objavite komentar