Kolikokrat dajemo svoje dosežke v nič. 'Pa saj ni nič takega! Eh to, nič ni to. To sem naredila mimogrede. Res, nič takega.'
Namesto, da bi se pohvalili za vsako malenkost in tako gradili
zdravo samozavest, se obešamo na vsako drobnarijo, ki jo naredimo za pikico
manj kot popolno! Kako smo krivični do sebe!
Toliko dobrega naredimo, pa pustimo, da spolzi mimo nas
neopaženo. Če pa je kaj slabega (ne čisto popolnega), pa se spominjamo še leta
na to. Ali se grajamo. Ali se sovražimo.
Vse smo doživeli, ker smo morali to doživeti. To je naš zaklad.
To je naša bogata zakladnica izkušenj, da smo lahko še bolj pristni. Bodimo
ponosni na to. Ni napak. Vse je v naše najvišje dobro. Vse se obrne tako, da je
– slej ko prej. To so izkušnje!
Popolnosti ni!
Pomembno je, da se obdamo z ljudmi, ki nas imajo radi, take kot
smo. Ne obsojajo nas zaradi našega učnega procesa skozi napake. To nas bogati,
saj se drugič lahko odločimo boljše. To je dovolj. Mi smo dovolj. Ni potrebno,
da še nas kdo biča zraven, ko smo že tako na tleh. Samo poberemo se. Lažje je,
če imamo ljudi ob sebi, ki nas spodbujajo in vidijo dobro v nas, tudi če imamo
mi rahlo zamegljen pogled ta trenutek.
Dopustimo lepoti, da se razrašča v nas. Negujmo jo. Plevelu pa
ne dovolimo, da se razrašča. Tako v sebi negujmo misli ljubezni. povej si
stokrat po sto na dan, da se imaš rada. Sprejemaj se. Pohvali se kaj. Dobro ti
gre! Tu si! živa si! dihaš! Torej je vse dobro! Več kot dobro!
Lepa si od znotraj navzven!
Niso važni padci, pomembno je, da se poberemo. Ti si svetloba!
Zdaj pa sij!
Pripravljena si sijati!
Ljubeč ljubek razkošen razigran slasten miren jasen blažen živahen
pester premožen ustvarjalne svoboden celovit optimističen edinstven pristen
bogat blažen božanski sočen sijoč svetel okusen dan poln božanskega obilja!
Vredna si vsega dobrega! Naj te svetloba tvojega srca vodi
naprej v rajskost. Uživaj na poti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar