Rdeče, ki te ljubim rdeče...

Nekaj čarobnega je v oblačneju. Sploh, če je obvezna rdeča… Kot bi si nadela kostim, da stopim v novo vlogo. Seveda brez maske, čimbolj pristna. Res sem se veselila zabave. 

Tako rada se tuširam dolgo. Obožujem vročo vodo, ki kar teče in teče. To je tako osvežilno. Čisto me poživi.

Rdeča šminka. Rdeča obleka. Uživala sem v ličenju in oblačenju. 

Zdravi prigrizki. Kako še je lahko boljše! zabavno in zdravo! Najboljši kombinaciji!

Na tone klepeta. Kako dobra večerja! Slastan juhica! In še sladica! Nisem še je nikoli jedla v taki različici! Skuhano je bilo z dušo! Nov servis s tako lepimi orhidejami (s čisto posebno in očarljivo zgodbo...). Vse je bilo v tako lepem harmonično romantičnem vdzušju.

Mislila sem, da se dobimo na čaju! Samo na čaju in pecivu! Presenečenje! Dobila sem čaj in kavo in kristalni kozarec s tako seksi rdečo piko! Vse je bilo v stilu!

Hej, kako mi je to v veselje. Čutila sem tako toplino. Bilo je čisto sproščeno. Uh, tako lepa darilca!

Kako so mi lepo lepe za rojstni dan! Mislila sem, da sem že zaključila z obdobjem praznovanj. Vedno sem še za kako! To pa res!

Že prejšnji dan smo še praznovale v ožjem krogu. Super je bilo. In kar nadaljuje se!

Rada imam druženja. Sploh, ko so ljudje iskreni, pristni, polni veselja in optimistični. Tako zabavno je bilo!

Obožujem dobre zgodbe! Zanimivo je bilo spoznati vse skupaj! Všeč so mi podrobnosti... te dajo čar vsemu... pogovoru... naj ostanejo skrivnost! Med nami!

Bila sem tako v dobri energiji, da še sploh nisem bila zaspana! Tako je bilo fajn, da sem zaspala pozno ponoči, ali zgodaj zjutraj z nasmeškom na obrazu.

Lep očarljiv rdeč dan! Sreča je danes tvoja!

P.S.: Vsi smo rojeni pod srečno zvezdo! Barry White - You sexy thing (https://www.youtube.com/watch?v=37FGwDMMZEg)

Pa še sladica...

Seveda sem bila po toliko ogledih galerije, gradu, cerkve že pošteno lačna. Želela sem si samo nekaj dobrega pojesti. Kirajska hrana je vdno dober izbor, sploh, ko sem v novem mestu. To mi je raziskovanje drugačnosti od klasične ponudbe.

Garmin me je vodil malo naokoli. Ampak potem sem hitro našla. Imeli so kar gužvo. Prinesli so mi tako hitro za jesti, da sploh nisem imela časa urediti bloga do konca.

Spomladanski zavitek je bil zavit na zanimiv nači. Tako velikega še nisem dobila. V obliki lunice! Lune!!! Dober je bil. Rada imam morsko hrano in ribji lonec se mi je zdel zanimiva mešanica vsega. Rada jem s palčkami. Res sem se najedla. Uživala sem ob mizi pri oknu, kjer sem imela čudovit pogled na drevesa zunaj. Spodaj je bil tako lepi zlati tepih živo rumene barve.

Čas mi je minil kot bi samo švignil. Želela sem si nekja dobrega. Kavo sem že pila zraven kosila. Uuu, kaj pa sadna kupa! Sadna solata... Malo sem raziskala po internetu. Res sem našla tako dobre slike! Tako ogromne sadne kupe! Točno tja grem! Vsi povprek so hvalili to slaščičarno!

Z pomočjo garmina sva jo hitro našla! Stoli zunaj. Zelo prijazno osebje. Res je bila izjemno velika. Toliko svežega sadja! Raznolikega! Tako dober sladoled. Čokoladni poliv na vrhu… Tako dobre palčke noter zapiknjene! Uživala sem v vsakem grižljaju. Mmmmm…

Prišle so tri punce, vsaka iz svoje generacije. Punčka, mama, babica… Ko je mala zagledala mojo sadno kupo, jo je tudi sama želela! »Pa jo boš lahko pojedla!« je vprašala mama.

»Da. Seveda! To bi!«

Nobeno prepričevanje ni pomagalo. Potem sva obe zadovljni jedli. To pa je bil užitek! Dvojni!

Niti malo mi ni žal, srečna sem, da sem zavila sem. Počutila sem se tako izpolnjena! Bila sem tako zadovoljna! Srečna! Toliko novega sem videla! Toliko navdiha! Tolilko prijaznosti!

To pa je bilo res lepo darilo za rojstni dan! Rože imam vsepovsod po stanovanju. Tako so lepe! V beli barvi, roza in rdeči! Obožujem jih. Najlepše pa mi je utrgati cvet novega mesta, ki ga raziščem. Ne utrgati. V meni je kot zaklad srca. Seme nečesa lepega. Ostaneva povezana za vedno. Živi v meni. Verjamem, da še veliko nisem videla. Zdaj sem samo malo srknila iz te čaše lepot. Komaj čakam, da pridem spet in odkrijem še več izjemnosti za mojo dušo.

Vozila sem se čisto počasi domov! Uživala sem v poljih belo rumenih cvetov, dreves, gozdov, travnikov. Zahajajočem soncu. Nebu polnem lepih puhastih oblačkov!

Zdaj pa zabava! Komaj čakam! Grem se urediti!!!

Lep sijoč izpolnjen dan!

P.S.: Življenje je tako izjemno! Kot sadna kupa! Sočno! Raznoliko! Slastno! Božansko!

Malo tak, malo tak!!!

Ves grad me je očaral. Stopila sem skozi velika vrata v park. Iz zgornjega nadstropja sem videla velik zvonik na koncu drevoreda. Stala sem med krošnjami, ki so tako goste, visoke, da je sploh nisem videla. Zaupala sem, da bo tam. Samo sledim poti… Intuiciji.

Šla sem mimo lepega ribnička, ki je imel polno živo rdečih plavajočih listov na gladini. Lepo je bilo. Take ognjeno rdeče barve. Vodomet je prišel vodo visoko v zrak in pomirjal s svojim šumenjem kapljic.

Na robu so se slikali svatje in ženin in nevesta. Lepi so bili.

Uuuu, pot pa ni kar ravno do cerkve, ker nekaj delajo. Ne bi mogla splezati preko žive meje. Preveč gosta je bila in široka in pikasta. Pa sem prišla na moj prvotni parkirni prostor! Pri spomeniku sta dva popotnika ležala na klopci in malo dremala. Šla sem vse okoli. Zdelo se mi je bliže.

Stopila sem v tišino svetišča. Lepo lično je bilo vse poslikano v minimalistične slogu. Pisalo je, da je evangeličanska cerkev. Všeč mi je bila zgradba v dveh nadstropjih, sediščih na balkonih. Imeli so ogromne orgle in bobne. Zanimivo. Okna so tako lepo prosevala zunanje oblake. Njihovo belino in modrino neba.

Nazaj sem šla po drugi poti. Mimo blokov in hiš. Všeč mi je bila ena pol s kamna, pol gladka. Tako malo z zamikom. Moderna. Mislila sem, da se bom kje splazila nazaj do parka, pa so vsi imeli tako ograjeno.

Ven sem prišla ravno pred glavni drevored s čudovitim pogledom na grad. Lepe mini vrtnice. Na desni imajo polno otroških igral. Res imajo lepo urejeno tukaj. 

Prehodila sem veliko veliko več, kot že bi takoj pustila avo na mestu in šla peš čez park do gradu. Ampak, sprehajam se tudi rada! Tako da je pustolovščina imela vse!

Ni bližnjic in daljšnic, samo pot je posuta s polno lepimi srečnimi ljubkimi trenutki... Za nič na svetu jih ne bi želela zamuditi... To je čarobnost.

Lep pustolovski dan... Cmok! Cmok!

P.S.: Čutim čarobnost v zraku, ki se me drži ali me vsaj zasleduje...

Noviteta... s pridihom nostalgije...

Všeč mi je bilo, da sem si grad lahko pogledala sama. Ampak to je potem bilo bolj tako na hitro.

Meni se je zdelo na hitro, ker so potem grad zaprli in sem pač morala ven. (Skoraj ena ura...)

Notri je bilo tako smešno, ker je bila taka mala sobica in potem je kar naenkrat v temi nekaj bilo tam. V ozkem prehodu... Nekaj je bilo v temi. Nekaj me je gledalo s teme. Kot nekakšen gobec. Tako sem se ustrašila. Bil je veliki leseni čoln za po Muri! Čoln verjetno ni prava beseda… Taki podolgovati, kot izdolbeno deblo… Kako sem se morala smejati. Meni se je zdelo, da je volk! Prepričana sem bila, da je volk! Kako me je presenetilo!

Navdušena sem bila nad knjigami (res debele bukve...) in baročno sobo. Všeč mi je, ko je vse preveč okrašeno. Tako lepo »nakravžlano«. Lepo pohištvo je bilo. Vsepovsod so imeli smisel za podrobnosti. Poslikani stropovi. Ogromne slike. Izjemno velike vaze. Pisanost. Izjemne lončene peči, kot da je vsaka zase umetnina v belem. Lestenci iz kristalčkov, ki kar žarijo. Svečniki. Kovčki...

Od zgoraj se je videlo dol na poročno dvorano, ker je steklena. Nevesta je imela tako lepo kratko obleko in svetlo roza čevlje. Lepa je bila.

Pogled na notranje dvorišče s stropom mehkih belih snopov oblakocev kot vatic je bil popoln.

Potem sem še na začetku opazila neko sobo, ki sem jo izpustila. Slišala sem korake po stopnicah, me je že iskala gospa, da se počasi zapira. Ampak sva se zgrešili. Ona je potem šla verjetno po vseh sobanah okoli, v prvo pa ni pogledala. Jaz sem jo iskala spodaj. Ona mene po gradu. Pa sva se zgrešili. Bilo je lepo. 

Predstavljena je celotna zgodba po obdobjih do modernega časa. Spomnili so me na Muro, ki je imela res elegantna oblačila. Rada sem jih nosila. To pa je res bila kvaliteta. Všeč so mi bile škatle za srejce, na eni je pisalo noviteta... Kako ljubko...

Gradovi imajo svoj čar. Ljubki ribnik spredaj. Park z mogočnimi drevesi. drevored. Luškani grmički... Pridih nostalgije in drugega časa. Raziskovanje, odkrivanje...

Lep dan poln ljubkih podrobnosti! Predvsem pa radosti!

P.S.: Že v starih časih so vedeli, kaj je pomembno! Našla sem knjigo z naslovom Radosti glas! Sem vedela! Vedela sem! Vem!!!

P.P.S.: Ljubim svoje življenje!

Oto Pestner-Vse je lepše, ker te ljubim (https://www.youtube.com/watch?v=CzwSI6Xd0B4)

Ta ali naslednja poroka?

Vedno bolj zaupam svoji intuiciji. Zavrgla sem svoj načrtovan dan v bolj, kako bi to rekla, večje, veličastno mesto. Zato, ker sem si želela bolj umirjen dan. Bolj za mojo dušo. Brez gneče. Brez prenatrpanosti. Kako sem vesela, da sem se poslušala!

Najprej sem zavila v galerijo, ker to me vedno navduši! Potem pa grad! Seveda!

Avto sem parkirala čisto blizu galerije. Ker sem želela biti res spočita za večerno zabavo v rdečem, nisem želela daleč hoditi. Prišla sem nazaj do avta. Tam je bil tako lepi parkec zraven. Potka po sredi. Visoka drevesa. Kar vabil me je. Nekaj me je magnetno vleklo noter. Prav vse me je vleklo tja. Ampak ne, načrt imam. Bom vpisala naslov gradu in se bom peljala z avtom.

Kam zdaj to točno misli? Levo? Desno? Ok. Desno. Se peljem in pridem kar do neke gostilne. Spet vpišem naslov. Peljem okoli po in prispem. Uuu! Kako čudovit grad! Med krošnjami dreves se mi je vedno bolj odkrival. Veličasten je!

Parkirala sem res lahko čisto pri gradu. Vzamem fotoaparat. Na nebu so bili tako čudoviti puhasti oblački! Vidim, da še je odprt malo manj kot uro! Kako prav sem prišla! Spet so bila vrata odprta!

Poslikala sem vse okoli gradu. Tudi park. Kaj sem ugotovila? Da je potka sredi parka vodila točno do mojega avta, tam, ko sem ga imela prej parkiranega! Sto metrov stran… Kako sem se smejala. Očitno se preveč rada vozim in se mi je tudi ta del pustolovščine uresničil, da sem še videla malo več mesta! Drugič bom zaupala tem vabljivim silam! Prišla bi točno pred grad!

Stopila sem v grad! Gospod, mislim, da je bil matičar, me je vprašal, če sem prišla na to poroko ali potem na naslednjo. Imajo ljubko poročno dvorano. Že v Slovenski Bistrici se mi je zdelo, da bi se bilo lepo tam poročiti. Ko sem se tukaj navdušila nad to stekleno dvorano, sem si pa vseeno mislila, da se želim samo enkrat poročiti. Bomo videli! Tako da ostajam pri bistriškem gradu… Lahko pa imam vse, zakaj ne bi pogledala vse gradove. Poročne dvorane. Skupaj.

Rekla sem mu, da sem si prišla grad pogledati. Res mi je bilo fajn! Oba sva se smejala!

Sijoč zabaven dan poln intuicije... (Poslušam, potem pa tako tudi naredim...)

P.S.: Vse poti so prave. Oziroma ne morem s svoje poti... In res sem uživala tudi v daljši poti... Oliver Dragojević - Vjeruj U Ljubav (With Oto Pestner) (https://www.youtube.com/watch?v=kV_bl8gMASM)

Notranje žarenje!

Samo skočila sem si še po moj najljubši kapučino. Vanilija, za zraven. Tako lepo mi diši. Tako uživam, ko ga srkam čisto počasi. Tokrat nisem pozabila dati lončka spodaj… Ta kava pa je res dobra. Izjemna. Božanska.

Svoboda je v vožnji avtomobila. Tako sem srečna, da imam izpit in avto. To tako cenim. Lahko raziskujem okoli. Vem, včasih je samo do nove kavarne v mestu. Včasih pa je kam dlje!

Puhasti beli oblački na nebu. Sonce. Prostranost pokrajine. Lepi ljubki čisto položni hribčki, zeleni grički na vsaki strani. Potem pa vedno bolj ravna pokrajina, kot bi kdo polikal te gube. Zgladil do konca. Vse se združi v črto spredaj. Polja, ki cveto belo in rumeno. Pravo prostrano doživetje barv in lepot.

 

Prispela sem! Murska Sobota!

Sprehodila sem se mimo tržnice do galerije! Jeee! Kako da nisem napisala, kdo je umetnik! Igor Banfi. Notranje pokrajine. Ne morem verjeti! Izjemno!

Naslov je tako dober, da sem kar dobila mravljince. Vedno me je zanimalo notranje raziskovanje. Kako lepo se je to uskladilo, ker sem v avtu samo pogledala, če je galerija odprta.

Sprejela me je tako prijazna gospa. Tako je bila prisrčna in simpatična. Kar bi se lahko pogovarjala. Razkrila mi je podlago, slutnjo, ozadje slik. Zgodbo. Črto, ravnino pokrajine. Kar špegala sem ji čez ramo, tako so me privlačile slike.

Takoj sem opazila, kar žarel je vame sij naslikanega. Neka notranja svetloba, ki je prosevala skozi. Mene so takoj pritegnile. Kako ogromni formati! Zraven pa čisto majhni. Kako zanimivo nasprotje. Uživala sem v vsaki sliki posebej! Zanimivi naslovi. Nočno kopanje… Vrgel sem kamen, nič se ni zgodilo… Kdaj sem se obrnila in pogledala na celotno galerijo. Meni se je zdelo spokojno, kot v svetišču! Obožujem galerije!

Zdaj, ko sem iskala točen naslov razstave, sem prebrala komentar, uvodno razmišljanje o slikah. Bil je malo pesimističen za moj okus. Meni so se slike zdele izjemne. Niti malo se mi niso zdele odsev praznine niča! Zanimiv pogled! Smo si različni!

Očitno je res pomembno, skozi kaj gledaš. Predvsem, kdo si. Rada imam svoj optimističen pogled. Tja sem prišla izjemno dobre volje. To je bil moj najlepši dan do zdaj! Ni čudno, da so se mi slike zdele nič manj kot to! Izjemne! Navdihujoče!

Na koncu sem še prelistala katalog! Zanimivo! Bila sem čisto prevzeta! Rada imam umetnost! Zunaj se je že slišalo odmevanje zvonov. Dvanajst je ura! Zapirajo! Rada si vzamem čas za dobre stvari! Uh, kako dolgo sem bila noter in kako hitro je minilo.

Dobro, da sem zavila na to pot. V Mursko Soboto! Že začetek dneva je bil veličasten!

Včasih si predstavljam, kako bi naj živela in potem me življenje zvabi v dišeče, barvite pokrajine!

Lep dišeč, mamljiv dan!

P.S.: Življenje je tako vabljivo dišeče! Obožujem! Icona Pop - I Love It (feat. Charli XCX) (https://www.youtube.com/watch?v=UxxajLWwzqY)

Brrrrr! Kako prede...

Res sem si želela v ne tako bližnje mesto na izlet! Očarala me je barvitost, zgodovina, dobra hrana… Raziskovanje… Nisem še bila tam in to se še mi je zdelo dodatno vabilo!

Seveda grem k moji priljubljeni agenciji. Datum je bil popoln! Naslednji dan! Kaj si želiš lepšega…

S sorodniki smo se dobili na kavi. Res smo se dolgo zaklepetali o vsem mogočem! Potem pa sem še mimogrede skočila v potovalno agencijo.

Nimajo tega izleta.

Kaj!?! Na internetu je. Juti je odhod. Pokažem.

Ne morem vas prijaviti, ker mi izleta ne kaže v sistemu. Lahko drugi termin.

Ne! Če pa imam zdaj dopust! Zdaj bi šla! Jutri bi šla!

Žal ni…

Bom pa si sama organizirala nekaj…

Vedno mi gre tako na živce, ko se moram odločati zadnji trenutek, kaj bi.

Zelo mi je bil všeč grad v Slovenski Bistrici. In voden ogled. Prisrčno. Nekaj takega bi. Za dušo...

Pogledala bi kako znamenito cerkev. Vedno me prevzame tišina tam in svečke in ogromnost. In višina, ki nakazuje pot navzgor, v nevidno, nadčutno… (ki je notranja dimenzija…).

 

Šla bi v kakšno galerijo. Uuuu, to bi tudi! Super ideja…

Nekaj dobrega bi si privoščila za pojesti. Tudi sladico… Kavico…

Uživala bi v zgradbah starega mestnega jedra. To je vedno tako slikovito… privlačno… mistično…

Tako. To ima vsako mesto. Večinoma. Ne

bi se vozila daleč, ker imamo večer čago! Želim si biti pri močeh, a vseeno vse videti in doživeti!

Imela sem polno idej! Veliko sem že bila. Raziskovala sem gradove, galerije, kavarne… Karkoli bi bilo zanimivega. Vse sem pregledala… skoraj dve uri. (Predolgo v noč…)

Odločila sem se. V Graz grem. Z žičnato vlečnico na grad. Potem v trgovino s slikarskim materialom. Grem še pogledati cerkev, ali dve… Mogoče restavracija na reki. Edini avstrijski otok… Galerija. Uh, to mi pa ni bilo preveč všeč. Mogoče so kaj dodali, odprli. No bom videla!

Zjutraj pa se usedem v avto! Dobim preblisk in se odpeljem v čisto drugo smer! (Samo zmečkala sem listek s planom ogledov…)

Jeeeeee! Pustolovščina prihajam!

Lep dan čisto po svoje in pristno! Cmok! Cmok!

P.S.: Obožujem vožnjo! To mi je v tako veselje! Obožujem pokrajino in puhate oblačke na poti… Bruce Springsteen - I'm On Fire (https://www.youtube.com/watch?v=lrpXArn3hII)