sreda, 11. oktober 2017

Noviteta... s pridihom nostalgije...

Všeč mi je bilo, da sem si grad lahko pogledala sama. Ampak to je potem bilo bolj tako na hitro.

Meni se je zdelo na hitro, ker so potem grad zaprli in sem pač morala ven. (Skoraj ena ura...)

Notri je bilo tako smešno, ker je bila taka mala sobica in potem je kar naenkrat v temi nekaj bilo tam. V ozkem prehodu... Nekaj je bilo v temi. Nekaj me je gledalo s teme. Kot nekakšen gobec. Tako sem se ustrašila. Bil je veliki leseni čoln za po Muri! Čoln verjetno ni prava beseda… Taki podolgovati, kot izdolbeno deblo… Kako sem se morala smejati. Meni se je zdelo, da je volk! Prepričana sem bila, da je volk! Kako me je presenetilo!

Navdušena sem bila nad knjigami (res debele bukve...) in baročno sobo. Všeč mi je, ko je vse preveč okrašeno. Tako lepo »nakravžlano«. Lepo pohištvo je bilo. Vsepovsod so imeli smisel za podrobnosti. Poslikani stropovi. Ogromne slike. Izjemno velike vaze. Pisanost. Izjemne lončene peči, kot da je vsaka zase umetnina v belem. Lestenci iz kristalčkov, ki kar žarijo. Svečniki. Kovčki...

Od zgoraj se je videlo dol na poročno dvorano, ker je steklena. Nevesta je imela tako lepo kratko obleko in svetlo roza čevlje. Lepa je bila.

Pogled na notranje dvorišče s stropom mehkih belih snopov oblakocev kot vatic je bil popoln.

Potem sem še na začetku opazila neko sobo, ki sem jo izpustila. Slišala sem korake po stopnicah, me je že iskala gospa, da se počasi zapira. Ampak sva se zgrešili. Ona je potem šla verjetno po vseh sobanah okoli, v prvo pa ni pogledala. Jaz sem jo iskala spodaj. Ona mene po gradu. Pa sva se zgrešili. Bilo je lepo. 

Predstavljena je celotna zgodba po obdobjih do modernega časa. Spomnili so me na Muro, ki je imela res elegantna oblačila. Rada sem jih nosila. To pa je res bila kvaliteta. Všeč so mi bile škatle za srejce, na eni je pisalo noviteta... Kako ljubko...

Gradovi imajo svoj čar. Ljubki ribnik spredaj. Park z mogočnimi drevesi. drevored. Luškani grmički... Pridih nostalgije in drugega časa. Raziskovanje, odkrivanje...

Lep dan poln ljubkih podrobnosti! Predvsem pa radosti!



P.S.: Že v starih časih so vedeli, kaj je pomembno! Našla sem knjigo z naslovom Radosti glas! Sem vedela! Vedela sem! Vem!!!

P.P.S.: Ljubim svoje življenje!

Oto Pestner-Vse je lepše, ker te ljubim (https://www.youtube.com/watch?v=CzwSI6Xd0B4)

Ni komentarjev:

Objavite komentar