NASTAJAM

Nastajajo dnevi. Nastaja ta dan v objemu jutranje megle. Objema vse. Moj dom. Gozd.

Vse.

Vidi se samo vse, kar je blizu.

Sem se ujela v videnje stvari, ki so mi blizu? Vidim samo to, kar je točno pred mojim nosom ali še pogledam širše?

Spuščam meglo mojih misli. Spuščam neprepustnost plasti zastaranih energij, da vidim skozi. Prebijajo se sončni žarki ljubezni. Osvetlijo mi moje srce. Osvetlijo mi povezanost s svojo dušo.

Vse je zame.

Otoček, ki ga obdaja megla, izginja.

Kljub navidezni nepovezanosti z griči okoli, si delimo isto Zemljo. Povezani smo. Nismo otočki obdani z meglo.

Skupnost smo. Ljubezen nas združuje.

Svetli in sijoči smo bolj, kot smo si kdaj koli predstavljali. Nič nas ne more ustaviti.

Nismo v megli. Nikoli nismo bili, saj je samo iluzija. V sebi imamo modrost. Večno. Zapisano v nas, ki se pretaka v otipljiv svet. Ne samo teoretično, skozi vsak dih. Vsakdanjost postaja praznična!

Ljubek čaroben čudovit dan poln sonca!

Modra si! Zaupaj si! Bodi pogumna in sledi svojemu srcu! Prav te vodi!

 

NARAVA V TEBI

Božansko je vpijati nežne ritme srca. Kot dežne kaplje so zunaj, ki padajo v sod. Ustvarjajo harmonijo tonov. Vsa simfonija je ustvarjena skozi igro narave.

Oblaki se pomikajo v drugo smer.

Spet najdem pot.

Spet sem poravnana.

Spet vem kdo sem.

Sem.

Sem to, kdo sem vedno bila.

Tok. Reka. Dež. Voda. Sonce. Toplina.

Obkroža me narava. Še bolj pa je prisotna v meni.

Ribnik ima tako mirno gladino, kljub neštetim kapljicam naenkrat. Sploh v svojih globinah je zasidran mir. V svojih globinah je potopljen v svet notranjosti.

Srčnosti.

Miru.

Zaupam toku dežja in globinam jezera. Vse je v meni. Jaz sem del narave. Sem v harmoniji z vsem.

Uživaj to lepoto narave v sebi!

Sledi svojemu srcu. Iskreno sledi svoji naravi.

REKA LJUBEZNI

Danes sem imela čast vsrkati lepoto narave. Vozila sem se ob reki, ki je bila naravno ogledalo. Odsevalo je vso zelenje dreves. Vmes je bilo samo rjavkasto bež rumeno ločje. Čipkasto je obrobilo pokrajino. Ločilo je travnik od reke. Bil je lep kontrast vsemu zelenju in brstenju narave.

Včasih naletim na kakšno malenkost suše ali drame v svojem življenju. Če ni že prej čisto izžeta od vsega analiziranja in premišljevanja o »tej zanimivi situaciji«, ji jaz iztisnem zadnje življenje.

Opazujem jo s povečevalnim steklom. Pa čeprav je samo pikica ali smet, izgleda velika in strašljiva, ko jo res pogledam od blizu. Ti mrtvi pasi vmes so naravni. Ni pa treba delati iz muhe slona. Ni pa jih treba povečevati in jih napihovati.

Tako kot so letni časi naravni, tako je naravno, da se tudi kaj posuši.

Reka pa teče dalje po svoji poti. Živi svoje življenje. Dela svoje ovinke in se izliva v morje. Gre po svoje.

Teče.

Teče v svoji strugi.

Sledi svojemu srcu.

Sledim svojemu srcu.

Tečem.

Grem dalje.

Uživaj ta dan!

Teči dalje. Sij. Sledi svojemu srcu.

ČOPKAST DAN POLN POETIČNOSTI

Sporočila mi dežujejo z vseh strani.

Rdeč čopek ptice je opletal, ko je nekaj razlagala v meni tujem jeziku. (Glasno. Odločno. Močno.)

Vseeno sem bila očarana nad njenim sporočilom.

Ustavi se. Prisluhni. Sprejmi darove narave.

Stik je dragocen.

Preletala me je in se ustavila na električnem drogu, da sem jo lahko polno vsrkala. Bližino.

Mogoče sem jo presenetila ali je samo menjala drevo.

Ona je definitivno presenetila mene. Očarala me je. Ptica.

Niso mi še jasni odtenki povedanega, a zaupam, da se mi bodo razkrili simboli.

Njen rdeč čopek se je rahlo premikal, ko je radovedno obračala glavo. Iskala sem jo s pogledom.

Počakala je, da jo vidim. Še nikoli je nisem videla tako od blizu. Potem pa je odletela nižje v gozd.

Dragocen stik.

Samo trenutek je bil potreben, da se ustavim in ga opazim.

Takoj, ko jo opišem, besede delujejo zbledelo.

Stik. Doživetje. Trenutek zamaknjenosti. Skoraj blaženosti.

Polno sem vpijala trenutek.

Ravno tako kot prej, ko je bila pred domom srna. Ali srnjak.

Ni zbežala stran. Dala mi je priložnost, da se spoznava.

Malo je ustvarila varne razdalje. Potem pa sva se gledali.

Presenečena sem bila nad veličino njenega telesa. Ni se me bala. Obrnila je glavo proti meni. Opazovali sva se v poltemi.

Kdo si ti?

Ne, kdo si ti?

Čarobnost je ustavila trenutek. Skoraj nisem dihala. V daljavi se je slišal samo bežen ognjemet.

Najin trenutek je bil samo kratek. Vseeno mi boš ostala za vedno v srcu.

Vedno mi boš ostala v srcu. Divjina.

Sledi svojemu srcu – glasu divjine, ki se želi izražati kot ljubezen. Ti si ljubezen!

Čaroben dan!

Zaupaj svoji naravi! Dragocena je! Zaupaj si! Dragocena si!

BLIŽINA LJUBEZNI

Stiki in pregibi so dragoceni kot drobna stičišča kresanja svetlobe ljubezni. so naši ognjemeti praznovanja lepote drug v drugem. Tako kot trava valovi v vetru in s tem žgečka nebo in oblake, tako mi s svojo pristnostjo žgečkamo zavesti drug drugega. Postajamo še bolj sijoči.

Puhasti oblaki se smejijo od veselja dotika trave. Svoj smeh ponesejo s seboj po vsem svetu. Trosijo ga kot migotanje zlatega dežja svetlobe. Napolnjujejo srca vseh zakladov, ki so pomembni.

Prijaznost.

Stik. Bližina. Iskrenost.

Veselje.

Videnost. Slišanost.

Sprejemanje.

Uživanje drug v drugem.

Soustvarjamo nebo in oblačke in sonce, ki vse poljublja.

Vse postane še bolj neprecenljivo, ko se imam zares rada in delim svoj pristen jaz. Tako sem lahko zares ljubljena. Kako me to oživlja in poživlja!

Globina stikov nas bogati.

Popolnost. Čista popolnost.

Ljubek srčkan sijoč dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v sprejemanje žarkov topline ljubezni. Že zdaj si je vredna. Točno zdaj. Ti si ljubezen.

ZARJA LJUBEZNI

Stika se dan in mrak. In noč in zarja. Spet postane nov dan.

Še prej se je sonce skozi zaveso zelenih listov plešočih v vetru zlato dotikalno notranjosti mojega doma. Na steni je risala narava spreminjajoče podobe lesketanja svetlobe.

Stiki so pomembni.

Nov dan je pomemben.

Spuščam staro. Puščam vse v včeraj. Danes naredim prostor novemu in svežemu. Zaželenemu.

Tudi noč ima svetle zvezde in luno. Dragocena je. vseeno pa imam raje svetlobo dneva. Pozimi so mi vse ure svetlobe neprecenljive. Vpijam vsak žarek sonca.

Ljubim pa vedno daljše dneve, saj dajejo svetlobi veliko veliko več časa, da se širi s svojo toplino na vse.

Danes prisluhnem bolj glasu ljubezni kot strahu. Danes dajem ljubezni veliko veliko več časa, da mi pove vse. Naj mi šepeta. Naj mi govori s poljubi. Naj me objema in carta.

Moje srce je odprto daljšim dnem.

Ljubek srčkan dan poln pristnosti in svetlobe!

Vso svetlobo že imaš od znotraj zdaj. Ti si ljubezen. Zdaj pa sij. Sonce je že v tebi. Vedno je bilo. Si otrok sonca, drugače sploh ne more biti. Si otrok ljubezni. Vedno si bila. Ljubljena.

ČAROBNOST NOTRANJE POKRAJINE

Oblaki so se ustavili. Gledam jih. Niti za milimeter se ne premaknejo. S svojimi trebuhi se podrsavajo ob vrhove borovcev.

Pogledam stran. Spet jih pogledam. Hitro. Kot bi me želeli samo zavajati, da se ne premikajo.

Ostali so na istem mestu.

Slika so.

Samo slika so uokvirjena z okenskim okvirjem. Belina jih uokvirja.

Puhasti so kot sladka pena. Mogoče čakajo, da jih pojem ali pretipam njihovo vabljivo puhastost. Jih malo požgečkam, da se od veselja nasmejijo in se potem podajo naprej.

Gledajo me.

Nepremično.

Strmimo drug v drugega.

Niče ne odmakne pogleda.

So samo zamrznjena slika na ekranu. Obdana z modrino neba in tako ljubko so obstali. Kljub zvoku ptičjega petja, ki se pa kar nadaljuje. Kljub zamrznjenosti slike, stojijo negibno.

So se premaknili? Preoblikovali? Jih je veter zapustil in jim odrekel silo potiska v jadra? Ali samo uživajo v soncu? Kar tako, ker imajo radi božanje sončni žarkov.

Sama sem že velikokrat obstala. Od šoka. Ali od presenečenja. Zasačenosti. Ali od nepričakovanega napada. Udarca od spodaj. Ali iz hrbta.

Oblak se premika naprej!

Ni več vlog zame! Vse sem že odigrala! Ne bom se ponavljala v krivdi, žrtvi, nemoči, sramu ali zagrenjenosti. Navidezni ujetosti.

Moje prostranstvo premikanja je nebo. Lahko grem v vse smeri. Neomejena sem.

Oblaček iz sredine slike se pomika hitreje kot vsi ostali izven uokvirjenosti.

Svoboda. Kako nama diši svoboda!

Ljubezen pomaga!

Svoboden dan!

Sledi smerem svojega srca! Niti nebo te ne omejuje! Ustvari si svojo popolno sliko! Ustvarjalka si! Neomejena si!