sobota, 4. november 2017

Čevlji, planinski...

Ne morem verjeti, da je že novi mesec tukaj! Kam mi hitijo ti lepi bogato obarvani dnevi? Všeč so mi hladna jutra, ko še malo poležim v postelji. Ko se še malo zavijem v zavetje odeje. Zdaj imam poseben prostor za pisanje, tako da ne pišem več v postelji. To malo pogrešam. In kavo v postelji… Zdaj so prazniki, mogoče bi to obudila.

Stala sem sredi ceste zelo prometnega križišča. Pa se kar ni premikalo naprej. V centu križišča. Tovornjak s prikolico in še eno zadaj je zapiral pot. Imela sem zeleno, ampak, ker je bilo tako zašopano, ni pomagalo. Stala sem tam. Malo po malo se je premikal naprej. Uspelo mu je! Takrat  pa so že začeli voziti avti iz obeh strani. Samo stala sem tam sredi križišča in čakala, da bo prosto, da pridem čez. Zanimivo, kaj takega se še m ni zgodilo.

Mislila sem, da bo prej prišlo do odmašitve, da mi bo tovornjak prej odprl pot. Pa je zapiral celo polovico križišča… No, nič ni bilo… Samo avti so vozili pred mano in za mano… Noro dobro! Hitro!

Tudi moja zelena se je spet prižgala. In kot bi miginil sem že bila doma…
Bila sem tudi na Ptuju. Tam mi je pa tako lepo. Ne morem verjeti, da je tako lepo sončno vreme, kar sedela sem tam, zaprla oči in se samo sončila. Bilo je božansko.

Življenje naj bi bilo dobro! Pa saj tudi je! Imam ljubek dom! Avto, ki me pelje kamorkoli. No sama se peljem. Čisto blizu imam tako raznolikost krajev, ki me kar privlačijo, pritegnejo.

Zdaj pa še imam novo pridobitev! Planinske čevlje… za sredogorje… komaj čakam, da bi si jih obula in se kam odpravila. Sodelavka je imela tako dobre slike! Z nahrbtnikom in vsem.

Spomnim se, kaj smo mi vse nosili v planine! Ne morem verjeti. Kot da gremo na luskuzno pojedino, piknik nekje ob reki. V ljubki obklekci in karirasti kociki… Vedno preveč težak nahrbtnik! Vedno preveč zraven! Noro! Vedno pa so prišla prav rezervna oblačila! Kaj nas je že vse dobilo! Dež! Ledeni dež! Sneg! Veter! Sunki vetra! Bilo je izjemno! Rada se spominjam tistih dni! Čeprav mi je vedno bil novi izziv!

Rada bi izkoristila te ljubke sončne dni! Pa gremo! Nahrbtnik bi imela pol manjši…

Lep sijoč dan poln veselja! Prijateljske srčnosti in topline!

P.S.: Življenje je tako čarobno polno pustolovščin... Elvis Presley - (You're The) Devil in Disguise (https://www.youtube.com/watch?v=emjLXdsj6xA)

petek, 3. november 2017

K A T E J A : Pink bliss!

Hi my Beloved!


I love the fall so full of sunshine. Bright yellow fields! Just a little bit of wind. I love a field, that waves in the wind like a lace on a long dress.


I would like to write about my favorite color. Pink! Pink! Pink!


We had a special family occasion, gathering. I was searching for perfect leather dress. (Just look like leather…) I found it! But my size was too tight. (Let me breathe… I love my life…) And bigger was too big… I decided to wait until Friday. I needed a little bit of time to decide.

I like dresses A cut! Always! They are so easy to wear! Lovely!

Get dressed! Wearing it! You look fabulous! It's quite simple. But the effect is remarkable!


And I found the perfect one! Or a dress found me! By chance!

Fit just right! Interesting cut! And the most important: is my favourite colour.


Too much? It's never too much! I love colourful outlook!

But if it's too much, I like it!

You can’t go wrong with your favorite color. I follow my pink bliss! More and more and more!

Love yourself, be yourself! Have fun!


Be delicious... inside outward...

Ly








P.S.: Today is the day! For colorful joy! My pink day!

*

SLO: K A T E J A : Pink sijaj!

Hej moji dragi!

Obožujem jesen tako polno sonca. Živo rumena polja! Ravno prav vetrca! Obožujem polje, ki valovi v vetru kot čipka na dolgi obleki.

Rada pišem o svoji najljubši barvi! Pink! Pink! Pink! Ne nežno roza. Ne umazano roza. Ne starinsko roza. Ne! živo roza! Skoraj rožnato, a še vedno bolj kričeče roza. Pink pač!

Imeli smo čisto poseben dogodek v družini, srečanje. Iskala sem popolno obleko v videzu usnja. (Umetno usnje…) Našla sem! V moji velikosti je bila rahlo preozka. (Pustite mi dihati… Ljubim svoje življenje…) In večja je bila prevelika. Odločila sem se, da počakam do petka. Dala sem si malo časa za premislek.

Obožujem obleke A kroja. Vedno! Lahko jih je nositi. Tako ljubko izgledajo.

Čisto enostavno. Samo oblečeš jo. In že izgledaš fantastično! Učinek pa je izjemen!

Našla sem popolno! Ali pa je ona našla mene! Čisto naključno!

Lepo mi je pristajala! In najpomembnejše: bila je v moji najljubši barvi!

Preveč? Nikoli ni preveč! Rada imam barvit izgled!

Ampak tudi če je preveč, mi je všeč!

Ne moreš zgrešiti s svojo najljubšo barvo. Sledim svojemu pinki sijaju! Vedno bolj in bolj in bolj!

Ljubi se, bodi kar si! Zabavaj se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly




P.S.: Danes je ta dan! Za pisano srečo! Moj pinki dan!

Barvitost za dušo...

Ne morem verjeti, da še je vdno tako toplo vreme! To pa je tako zame! Ljubko je! Lahko sem v moji najbolj dije pinki obleki! Brez jakne! Brez šala. Sedim na kavi! Zunaj! Celo v senci, ker drugače preveč sije! Blešči, da nič ne vidim!

Malo sem šla na izlet v naravo. K rumenemu polju. Tam mi je tako lepo! Vozila sem se po neki cesti, kjer je bil znak prepovedano. samo za traktorje in kolesarje. Ampak nisem se obračala, ker sem točno vedela, kam bi rada. Tako je bilo preozko… Potem pa je kar nekaj švignilo mimo mene. Kaj je veter list tako hitro obrnil? Odnesel? Pa spet. Miška?! Spet! Čisto mala miška! Hitre pa so!

Na moji mizi ni bilo sladkornice. Pa sem šla tri simpatične (moške) vprašati, če lahko en sladkor vzamem! 

"Vse nesi! Vzami! Lahko vse neseš!" 

Kako zabavno! Tako mi pa spet ni sladkor padel… prikupno!

Veter je tako lepo plapolal po polju! Tako lepe ravnice in malo nagubana pokrajina so ustvarjale tako lepe živo toplo rumene čipke. Lepo je bilo. Pravljično. Sonce je ravno prav sijalo.

Ura se je prestavila. Šla sem kar pozno spati. Ko sem si nastavila budilko, mi je kazala, da bom spala osem ur in še več kot pol. V resnici pa je že bila ura polnoči. Budilko sem si naredila ob sedmih. To nekako ni šlo skupaj. Res ne! Take noči si želim vedno! Rada spim. Sem pa spala osem ur!!!

Potem se mi je kar nekaj sanjalo! Spomnim se, da sem morala iti k zobozdravniku. Bila je polna čakalnica, potem pa čisto prazna. Ko pa sem bila na vrsti pa spet polna. Asistent je bil tako simpatičen in prijazen. Zanimive sanje.

Všeč mi je tako barvna narava. V najlepših odtenkih, kot bi me objela s svojo pisanostjo. To je tako za mojo dušo. Kot vitamin ljubezni!! Lepo je!

Lep barvit čipkasto valujoč dan!

P.S.: Življenje je kot ples... samo sprostiš se in uživaš... Elvis Presley - Jailhouse Rock (https://www.youtube.com/watch?v=gj0Rz-uP4Mk)

Baloni, baloni...

Rada imam zavetje, toplino, sproščenost mojega doma. Tu se izjemno dobro počutim. To je moja baza. Res pa je, da se vsepovsod počutim kot doma. Rada raziskujem okoli. Se že vidim na lovu za dobro kavo po ulicah. Ali pa galerijah… Sprehodih... Arhitekturi... Ulicah... Vedno je kje kaj zanimivega, drugačnega, novega...

Včeraj sem malo gledala slike. Fotografije. Modo. Videla sem dve ženski, ki sta imeli tako balone v roki s helijem in je tako dobro izgledalo. Ena roza. Pinki... No tri so bile.

To bi lahko tudi jaz naredila, sem si zaželela. In kaj se zgodi! Sodelavec mi prinese izjemno veliko teh balonov! Kar tako! Nobenemu nisem razlgala! Tako me je razvselil! To pa je hitro uresničevanje sanj!

Šla sem malo pozirati okoli (kako se to čudno sliši...)! Zabavno! Bil je vikedn in ponoči je bilo pesto kot po dnevi. Fant je mimo nesel punco na ramah. Dva sta se pogovarjala, kot da je že dan tukaj. Želela sem iti takoj, ker če ne bi helij spustil in baloni ne bi več lebdeli po zraku...

Toliko o mojem nočnem življenju. Skrivno življenje.

Čas mi tako hitro mine... Poletje se je kar na hitro poslovilo. Zdaj pa že jesen postaja kar mrzla, kot bi že vabila zimo, da pride. Zato še bolj paše zeleni čajek. malo glasbe. Rada imam letne čase. Tako skoraj neopazno menjujejo obleke. Se dopolnjujejo. Prehajajo eden v drugega.

Danes je dan za uživanje. Čisto enostavno. Ker lahko!!!

Lahkoten čaroben dan kot devetindevetdeset helijevih balonov...


P.S.: Lep sproščen dan... poln barvitosti in lahkotnosti... kot helijevi baloni... Nena: 99 Luftballons (https://www.youtube.com/watch?v=La4Dcd1aUcE)

sreda, 1. november 2017

Plesirano nagubano veselje!!!


Spet imava male ribice. Polno jih je! Kako so ljubke! Male črne s tako velikimi očkami. 

Danes je dan za užitek. Zabavo. Vikend je! Rada imam konce tedna. Če tako prehitro mine! Res! Pa jutra! Pa zajtrk.

Malo sem pokukala v nočno življenje. Seveda sem si potem morala dati srajce prati za delo. To sem si tudi naredila. Potem imam tako kot vedno meditacijo! Potem pa sem se počutila tako dobro, da so srajce ostale kar v pralnem stroju. Do pol ure pred odhodom v službo! Dan mi je minil kot hip. Delala sem druge stvari, ki jih obožujem!

Uh, čisto so mokre. Vse sem dala naenkrat prati! Pa sem jo fenala. Saj je bila suha. Tako tako. Malo pri rokavih še je bila mokra. Pa tam okoli ovratnika.

V službi niti nisem čutila tega, ker je bil taki tempo. Fen je očitno večnamenska naprava.

Potem mi je sodelavka rekla, da bi si jo lahko polikala. Saj sem se tudi tega spomnila. Samo prej, ko najdem likalnik. Potem razprem likalno desko! Potem se pripravim do likanja! Uh. To ni moj stil.
Vse, kar mora biti zlikano, obesim na obešalnik, da se lepo poravna. Ravno in nenagubano je kot novo. Pa kdo bi še izgubljal čas s takimi norčijami, kot je likanje! (Nisem kje napisala norčijami! ker za igrivost pa sem vedno... Likanje pa je tako dolgočasno srkanje energije iz mene. Likalnik je prav vampirska stvarca! Zares! Zato je pri meni v čistem mrtvem kotu omare... da se slučajno ne srečava...)

V življenju pa je je veliko ogromno bolj zanimivih stvari! Vem! Daj no mir!

Življenje želim živeti v polnosti! Želim si mučkati obleke pri zabavnih stvareh. Nočem pa se preveč zbližati z likalnikom. Tako od daleč imava lep, ljubek odnos. Spoštujem ga od daleč. Najboljše v omari. Na najvišji polici. Samo če ga res res res nujno rabim!

Moje življenje je prej kot polikano prava avantura, pustolovščina! In tako mi je čisto všeč!

Ljubek pristen dan polno gub smeha!!!


P.S.: Bodi kar si, to je najlepše in to ti najlepše pristoji! Magnifico Gospod, težko sem ponižen (https://www.youtube.com/watch?v=UdkdBOBa4g8)

torek, 31. oktober 2017

Pristaja mi...

Ne morem verjeti, kako je bilo zabavno to skupno hecanje. Rada se družim. To postane tako neomejeno iz trenutka v trenutek bolj slastno in smeh se kar veča in veča.

Ne morem verjeti, kako sem se navdušila nad modo. Kako zanimiv vlogi in blogi so. Vseeno pa verjamem najprej v notranjo sočnost. Lepoto. Od znotraj navzven. To mi je nekaj, kar mi je pomembno. Je pa res, da je zabavno in zadovoljujoče preko vseh mej raziskovati možnosti oblačenja. Kombiniranja. Barv. Sijaja… Ampak ne kat tako na splošno: to se nosi, to je moderno, zdaj pa ponorimo. Ne. Rada imam svoj slog. Pristnost. Kar je meni všeč...

To o notranji lepoti je tako dejstvo. To sploh ni debate. Zdaj pa še novi projekti zraven. Vedno znova najdem nove trgovine, ki bi jih lahko še obiskala. Saj jih tudi bom! In neverjetno komaj čakam! Skoraj tako, kot bi šla na potovanje. Kaj pa bom tam odkrila?!? Uuuuu, bomo videli!
Zdaj samo pijem čaj doma na moji rdeče oranžni sedežni. Že sama misel na raziskovanje me razveseli.

Poslušam tako ali tako Abrahama (Hicks), ker so zakon… Razlagajo, da greš na potovanje. Končna postaja je dom. Začetna postaja je dom. Zakaj bi potem sploh šla? Samo zaradi zabave. In to še mi je tako smešno, da reče, da imaš "homesick" (domotožje). To pomeni, da ti je slabo, ko se spomniš na dom. To mi je tako zabavno. Dom mi je tako svetoven. Zavetje ustvarjanosti, topline! Potovanja pa še bolj!!! Ampak ustvarjam si še lepše življenje. Vsak trenutek. Ustvarjam srečo. Kot dragocene perlice trenutkov. Ljubko. Moje življenje mi vedno bolj pristaja… Vedno lepše in bolj polno pristnega sijaja je. Rada ga imam! Ljubim ga!

Ne morem, da ne bi poslušala ene in iste pesmi! Vedno! Kako pa je to zabavno! Danes si jo moram naložiti na telefon, ker včasih internet na poti mrkne. Redko. Samo želim si jo blizu, da jo lahko poslušam neštetokrat. Uhhhh, je dobra! Kar želim malo migati zraven!

Barvit pristen dan dragocenih trenutkov!

P.S.: Življenje je polno dragocenih perlic... Elvis Presley Blue suede shoes   (https://www.youtube.com/watch?v=T1Ond-OwgU8)

ponedeljek, 30. oktober 2017

Vabljivost glasbe srca...

Ljubek dan je danes! Zdaj pa je že cela serija dnevov, ko je eden lepši od drugega! Kako veselje mi je to! Sploh se ne bi mogle odločiti, kaj bi!

Seveda bom kaj raziskovala tukaj okoli! Dnevi so tako vabljivo lepi!

Zadnje čase tako zdravo živim. Pijem veliko čajev. Uživam v sprehodih. V naravi. Pa dobri glasbi. Tangu! To pa mi je v tako veselje! No saj ne zadnje čase... več kot tri dni pa že...

Včeraj sem srečala kolega, ki se že sto let nismo videli! Kako zabavno je bilo malo poklepetati! Neverjetno! Obujati spomine na stare čase! Meni se zdi, da še on kar živi v teh časih! Zelo rada debatiram! Uživam v pogovoru! Dialogu! Razkritju, odkritju česa novega. Pogleda!

Adijo pamet! Kako dobro knjigo sem brala! Seveda Josepha Campbella! O tem, kako imamo osnovne potrebe (po Maslowu). Čarobnost pa je v tistem več! Življenju svojega mita! Življenju svoje strasti! Sledenju svojemu sijaju! Ne morem verjeti, kako me to vedno znova navduši! Prav škoda mi je bilo, da nisem imela več časa brati, tako me privlačijo njegove zgodbe!

Uživala sem tudi pri jezeru! Bilo je tako umirjeno. Gladina čisto sijoča kot enoličen srebrni kovanec. Narava mi je tako pri srcu… V vseh pogledih.

Spet imam najljubšo glasbo! Čisto na novo! Ne morem, da bi se je preposlušala! Obožujem jo! Zdaj sem že videla (ne samo slišala...) vse izvedbe, ki obstajajo. Nekaj čarobnega so delali z glasbo prej, v prejšnjih časih. Tako dušo ima. Globine, a hkrati igrivost. Ljubkost. Saj vem. Poslušam tudi moderno glasbo! Ampak včasih pa me prepriča bolj kaj divjega! Samo zame!

Čisto se prepuščam lepoti dneva... v vsem čaru! Žaru...

Ljubek pristen dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Ljubim vsak trenutek dneva, samo ker je! Čaroben! Sladki kot... Christina Aguilera, Lil' Kim, Mya, Pink - Lady Marmalade (https://www.youtube.com/watch?v=RQa7SvVCdZk)

nedelja, 29. oktober 2017

Žoga!!! Kje?!!

Kako dobra glasba! Neverjetno! Kar dala bi vse pohištvo stran, da bi lahko plesala po stanovanju! No, saj gre vseeno! Svoje pohištvo imam rada. Sploh omare z oblačili!!!

Tako lepo sonce sije v mojo sobo! Neverjetno lepo je! Moj najljubši čas.

Pečenje kostanjev. Zadnje čase pa me vedno bolj privlači moda. Rada brckam po trgovinah. Še bolj zanimivo pa je, da niti ne rabim. Vedno najdem naključno kaj zanimivega. Videla sme tako lep črn puloverček. Črna ni moja barva. Priznam. Ampak ta je bil tako lep. Z lepim izrezom na hrbtu, mašeljčeom, izrezom v obliki elipse pod njim. Ljubko.

Kaj imam rada pri ljudeh? Srčnost, toplino, radost, iskrenost, srečo, ki se jim iskri v očeh. Pogovore. Dialog. Smeh. Humor. Razpravljanje o vsem...

Včeraj se mi je toliko zgodilo. Nekaj sva se s sinom hecala, ker sva čakala, da se kostanji spečejo. No ni bilo čisto tako, ker so že bili pečeni.

Žoga je bila pod avtom! Sin jo je spravil ven. Vedno bolj sva si jo brcala, dokler že nisva bila na cesti. Potem je skoraj padla v jarek. No skoraj. Ker pa je bilo malo hribčka navzdol, je vedno pridobivala na hitrosti.

Zgrešila sem jo. tekla sem kot nora za njo. Čisto blizu sem bila. Poskusila sem jo ujeti z roko. Ni šlo! Če bi jo brcnila, bi mi tako ušla, ker je bila prehitra. Nisem se predala. Samo hitrejša je bila! Zaletela se je točno v prečko mostu. Samo gledala sem, kako jo je diagonalno odneslo v potok! Potem pod most! Na drugi strani ven! To se je dogajalo s tako hitrostjo!

Samo divje sva tekla ob potoku, dol. Bliže nisva mogla, ker ima sosed ograjo. Tako da sva ša bliže ob prvi točki, kjer se je ograja nehala. Čakava. Čakava. Žoge ni! Pogledam nazaj! Sin pa kar naenkrat stoji v potoku! Bos! Ne morem verjeti! Ampak žoge pa še kar ni bilo!

Zato sva ubrala drugo taktiko! Šla sva nazaj do mostu! Sin je skočil dol! Seveda se je žoga vrtinčila v zavetju tolmuna. Ampak našel pa jo je! S pomočjo lučke na telefonu! Seveda je že bila trdna tema.

Nečaku sva žogo rešila! Tu bom bolj v ednini govorila! Ker jaz sem samo luč priskrbela in plezala ob potoku... Bilo pa je noro zabavno in prava pustolovščina!

Sem se še pa morala doma tako smejati! Spomnil me je! To pa je bilo izjemno zabavno! 

Lep luškan ljubek srčno srečen dan! Cmok! Cmok!


P.S.: Če ni zabavno, si pa naredim! Kostanji so bili potem še bolj dobri, po malo teka... in igranju z žogo... Shakira... La La La (https://www.youtube.com/watch?v=7-7knsP2n5w)