ŽIVI S SRCEM!

Drugi so čudni. Zanimivo. Saj ko o sebi rečem, da sem čudna, je to največji kompliment, ki si ga sploh lahko dam. Ukvarjajo se z nami in mi z njimi, da se ne bi rabili vsak ukvarjati s svojimi problemi.

Jaz sem zvezda svojega življenja. Tako je prav, da se ukvarjam s sabo. Drugi pa imajo sebe za svojo zvezdo, zato je prav, da se ukvarjajo s sabo. Enako. To pa ne pomeni, da mi pomankanje njihove pozornosti prinaša kakršen koli dokaz, da sem manjvredna. Samo ukvarjajo se s svojimi stvarmi. S sijanjem najbolj močno, kar le lahko.

No, mogoče pa si jaz ne dajem dovolj pozornosti in sebi nisem dovolj pomembna.

Zdaj svoja čustva jemljem resno. Dajem si, kar potrebujem.

Ljubeč čaroben sijoč sijajen svetel dan poln božanskega obilja!

Sladek dan sledenju srcu! Uživaj v tem dnevu! Na polne! Živi!

SLEDI KOMPASU SRCA

Včasih, no velikokrat, si mislim, da sem zadaj. Pa sem res? Mogoče sem se malo ustavila. Vseeno pa sledim svojemu srcu (na veliko načinov). Imam čudovit dom. Imam čudovit avtek. Imam čudovito družino. Jaz sem čudovita!

Večino časa si mislim tako. Res pa je, da podvomim v svojo lastno vrednost. Sploh, če se primerjam. Pa saj ni kaj za primerjati. Vrtnica ni lepša od tulipana ali zvončka! Vsak od nas je edinstven. Vsi smo posebni, a hkrati smo vsi enako posebni. Vsi smo drugačni!

(Ne vem zakaj sem se zdaj spomnila razglednice, ko se drži moški za glavo in vidi zvezde in reče: »Spet se mi je na boljše poslabšalo!« Kako mi je to smešno!)

Ni smisel življenja, da smo slavni in da nas vsi prepoznajo. Smisel je, da živim pristno. Običajno. Mogoče imajo nekateri večji krog, na katerega sijejo, ampak to ni moj problem. Moja odgovornost je, da sijem najbolj močno, kar le lahko. To je vse, kar je moje poslanstvo. To je to. Jaz sem jaz. To je dovolj!

Običajnost spreminjam v prazničnost!

Ljubek čaroben dan!

Sij najbolj močno, kar le lahko! Ne primerjaj se, samo stopaj naprej po svoji poti.

LJUBLJENA SI!

Zdaj pa sedim in pišem. Brala sem. Neko sočno knjigo. Prilepila me je vanjo. Sem pa brala tudi nekaj drugega.

Nobeno dejanje ne more biti tako močno, kot poravnava mojih misli z zaželenim. (Jerry in Esther Hicka - Abraham)

Vem, da je tako! zaupam, da je tako! Če pa je tako težko sebe dvigniti s tal. Kot bi bila iz svinca. Kot bi bila težka in prilepljena na tla!

Res pa je, da je to samo izgovor. Obstaja toliko načinov, kako se lahko dvignem, če se želim.

Včeraj sem poslušala Kryona in je rekel, da duša – Bog – samo čaka, da nam pokaže, kako zelo smo ljubljeni. Roke dvignimo k nebu in povejmo – tako kot je. »Na tleh sem. Bog pokaži mi, kako me imaš rad. Kako sem ljubljena!« (Mogoče ni čisto tako, ampak nekaj v tem smislu!)

To sem naredila in kaj se je zgodilo!? Občutila sem mravljince po vsem telesu! Občutila sem tako ljubezen! V trenutku! Da so mi tekle solze od sreče! To je neverjetno.

Sigurno pa ti sama veš, kaj ti najbolj pomaga! Drži se tega in sledi svojemu srcu! Kdaj pa naredi tudi kaj novega!

Srčkan dan!

Ustvari si čaroben dan!

IZJEMNA SI!

Wayne Dyer ima meditacijo, ki se ji reče ah meditacija. Ne morem verjeti, kako deluje!

Tako poteka! Od spodnje čakre pa do tretjega očesa izgovarjaš a, ki je zvok manifestacije – zraven pa si predstavljaš, kar si želiš iz vega srca. Potem pa se to na neke čudežne načine uresniči! Kot bi se očistila energija in bi potem sprostila vse ovire do mojih želja. Tako potem sama brez nekega naprezanja to dovolim v svoje življenje in to privlačim! Neverjetno je res!

V trgovini sem videla tako veliko platno! Res sem si ga želela in predstavljala sem si ga, da ga imam doma. Potem pa je bilo drugič znižano za več kot pol! seveda sem ga takoj kupila. Mislila sem ga kupiti! Dobila sem ga za darilo! Kar je bilo še boljše! Bilo je tako veliko, da sem morala podreti sedeže in ga dati noter pri prtljažniku! Pa ne to. Še nad glavo mi je bilo! Najbolj pa se veselim slikanja na njega! Zadnji čas, da začnem zbirati ideje za slikanje! Juhu!!!

Naša ustvarjalnost nam polni srce. Kaj si želiš ti ustvariti?

Predstavljaj si to v jutranji ah meditaciji in uresničilo se bo.

Tvoje srce se že zdaj polni – je že polno – z ljubeznijo. Zaupaj si. Zaupaj procesu ustvarjanja!

Čaroben dan poln lepote in ustvarjanja!

Sledi svojemu srcu! Zaupaj si! Izjemna si!

ZMOREŠ!

Kaj ni zanimiva pravljica o žabjem princu? Samo poljubiš žabo in že se bo spremenil v princa!

Včeraj smo videli tako lepo krastačo, ki se je zavlekla v špranjo.

Kaj nas kot ženske uči pravljica, da naj poljubimo grdobe? Ali je to bolj mišljeno kot simbol za grdobe od znotraj – take – brezsrčne? Potem pa upamo, da se bo to spremenilo v princa. Ali da bom le dala še več – največ – ljubezni in se bo to vse spremenilo v pravljico? Bo potem postal princ, ki si ga želim? Pa si sploh želim princa? Ali si želim nekoga, ki me ima rad samo zaradi mene? Krona ali brez? Zdaj ne pravim, da denar ni pomemben. Je. To je naš fizičen svet in denar je tudi raznolikost, ki nam jo nudi.

Pač. Mislim, da je pravljica zgrešila bistvo ali pa se še meni ni uresničila. Ne glede koliko krastač sem poljubila, se nihče ni spremenil v čudovitega princa. Ne glede, koliko ljubezni sem dala, se to ni pretvorilo v obojestransko ljubezen.

Še vedno pa verjamem v pravljice, kjer sta oba iskrena in pristna – ter živita srečno skupaj do konca njunih dni. Že zdaj.

Ne bom dovolila, da je nekaj pokvarjenih jabolk v zaboju vrglo senco na vsa jabolka. Še vedno jih imam rada.

Čaroben ljubeč radosten igriv lahkoten sijoč srčkan dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v svoj srečno do konca svojih dni in si zdaj ustvari pravljico! Najboljšo, kar zmoreš! Sledi svojemu srcu!

PORAVNAVA S SRCEM

 

Najprej.

Poravnam svoje misli, potem pa dejanja. Drugače so dejanja kot veslanje po zraku namesto po vodi.

Nadaljevanje.

Jaz usmerjam svoje misli in jaz si ustvarjam realnost, kot si jo želim. Jaz imam moč.

Se še nadaljuje.

Močna sem bolj kot si sploh lahko predstavljam. Zdaj uporabljam to moč, da si ustvarjam tako življenje, ki mi je ljubo.

Še kaj?

Zaupam vase. Bolj kot zaupam vase, pa še zaupam v Ljubezen. Vodi me od znotraj. Dovolim ji.

Zanimivo je, da nikoli več nisem prijela za vročo ploščo ali žar, ker me je prvič dovolj speklo. Kaj imam torej od tega, da ne zaupam vase? Nekaj sigurno imam, ker drugače tega ne bi več vlačila s sabo ali ponavljala? Mi daje izgovor za nedelovanje? Me to obvaruje pred bolečino morebitnega neuspeha? Česa se tako bojim? Pristnosti? Sijanja? Svoje moči ustvarjanja dobrega? Hmmmm?!

Danes živim svoje odgovore na ta vprašanja. Ljubezen, vodi me.

Ljubek srčkan pristen sočen dan!

Sledi svojemu srcu! Vredna si dobrega življenja! Vredna si najboljšega življenja!!!

PITJE SRČNE ENERGIJE

Kaj imaš kdaj dneve ali ednina – dan – ko si samo tečna?! Kar tako. Brez nekega razloga.

Jaz imam tak dan. Zdaj. Ampak ne več, ker sem se odločila pisati.

Včeraj sem se odločila gledati maraton – filmski – ki je kar trajal in trajal skozi tri filme! Noro! Mislim, da mi je to požrlo toliko energije, ker sem se vstala vmes samo toliko, da sem opravila nujne potrebe. Hrana in wc. No, pa še pila sem. To je bilo to. Počutila sem se izžeta kot cunja. Skoraj depresivna. Mislim, da je bilo to krivo. Prej sem bila vredu. Zdaj sem vredu, ko sem spet malo bolj pri sebi. 

Mislim, da izvajajo neko programiranje prestrašenosti in depresije (mogoče kombinacijo) ali vsaj pitje energije. Mislim, da to bolj čutim, ker sem drugače kar veliko v naravi. Zato mi še to bolj pride do živega. Ne vem, če se to dogaja. Je pa bila moja energija čisto opustošena. Ne glede, kako dolgo berem knjigo – tudi če od jutra do večera – se nikoli ne počutim tako.

Hmmm?! Mislim, da se bom izognila naslednjem maratonu filmov. Bom raje brala.

Kako vpliva gledanje televizije nate? Ali kako vpliva telefon nate?

Ne dajem več svoje energije za ustvarjanje česarkoli manj, kot je ljubezen. Ne! Ne! Ne! Ne dovolim!

Ljubek pristen srčkan sočen sončen ljubeč dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Tako je vedno živeti!