Včeraj sem bila tako lepo presenečena od prijateljice. Šli smo po nakupih in povabilo na kosilo je bilo tako lepo presenečenje! Seveda v mojo najljubšo restavracijo. Rada imam raznoliko in raznovrstno hrano. Sploh tujih kuhinj! To me vedno navdušuje in to mi daje to možnost izbire. Oziroma me spomni na drugačnost vseh nas in da je naša drugačnost lepa. In cenjena. Čutim, da sem potem lahko bolj v stiku s svojo naravo. Bolj kot cenim in sprejemam kulture drugih in tudi načine življenja drugih, bolj cenim našo skupno točko, ljubezen – vsi si želimo samo biti srečni. To je zares dragoceno.
Potem sem si še zvečer
privoščila kopel in sem tako uživala v njej. Res je, imam lepo življenje! Hvaležna
sem, da me obkrožajo tako prijetni srčni, ljubeči, iskreni, prijateljski
ljudje. To je pač največ, kar si lahko želim in si želim.
In kaj si zares želim v
svojem življenju? Da imam pristna prijateljstva, ki me zares opogumljajo. Iz
mene izvabljajo najboljše, kaj sam.
Včasih pa me na čuden
način presenetijo. No taka kakšna nedobra »situacija«. Tako je manj dobra, kot
bi to rekli »zanimiva« situacija, ki me bolj pretresejo. V dno duše. Kot bi mi
najprej vzele mir. Spustim. Počasi. Razpustim njihovo gostoto in da potem lahko
končno zares zaživim iz sebe ven – pristno. Ne bom se več pustila strahu teh
situacij. Zdaj se sproščam v to, kdo sem, kaj ti sem resnična ljubezen. To je
največ, kar lahko dam svetu. Zdaj pa je čas, da zares tako tudi živim.
Lepo življenje imam in
želim si ustvarjati še lepše življenje. Moja lepota duše se odraža in sije tudi
navzven.
Kako si pa ti ustvarjaš
lepo življene in si razjasniš »zanimive« situacije, da dobiš pravo sliko?
Lep ljubeč srčkan sijoč
pristen dan!
Sledi svojemu srcu. Zaupaj
si.