Pusti preteklost preteklosti!

Si kaj povezana z bogom?

Kaj je to je resnično poslanstvo?

Čutiš to notranjo povezanost s svojo lepoto in z lepoto vsega okoli tebe. Poglej čarobnost narave – tako je tudi tvoje notranje bitje – napolnjeno s čarobnostjo ljubezni. Poglej okoli sebe. Vse je zate. Vsrkaj čisto lepoto. Zdaj pa zares živi polnost in pristnosti.

Ceni to, da si in kdo si. Ceni, da si del narave. Ceni, da si del vesolja. Narava v tebi se želi izražati skozi tebe! Zdaj pa res bodi to, kdo si – z vsem srcem. To je tvoje največje poslanstvo! To je tvoje poslanstvo, da si pristna.

Kdo si v resnici, moja draga? Zdaj je čas, da to tudi živiš.

Seveda pridejo nasprotovanja in take zanimive situacije, ki nas prav želijo vreči s tira. Ampak po eni strani pa nam dajejo moč in zaupanje, da mi to zmoremo. Danes zmoremo preskočiti vsako oviro ali jo obiti ali iti spodaj, ob strani, levo, desno, zgoraj ali po strani. Vedno se najde pot.

Zaupaš ljubezni? Zaupaš življenju? Zaupaš, da te vodi ljubezen, ki ima v bistvu resničen vpogled. Zdaj imam širšo sliko in da res vidim. Vso to lepoto in veličino narave. Veselim se tega dne. Veselim se sonca! Veselim se dežja in z radostjo poslušam kapljice na svojem dežniku! Tako obožujem kapljice, ki vsak posebej trka v nežnem ritmu. Na rumenem jesenskem listju. Prav čutim, kako me dež danes očiščuje! Kako me osvobaja vse teže.

Kakšen je namen tega dne? Zdaj?

Dajem namen temu dnevu, kajti tu ga usmerja. In zdaj mu dajem namen mojega življenja, da opuščam vse staro, vse stare vzorce. Vsa stara prepričanja, ki mi več ne služijo, da se raztopijo kot led na soncu ljubezni. Moje sonce srca ga stopi. Seveda še bolj sledi svojemu srcu.

Ljubek čaroben sijoč pristen tvoj iskren poln užitka dan!

Čudovita si, že zdaj zaupaj svojemu srcu, zaupaj ljubezni v srcu prav te vodi.