sobota, 24. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Vprašanje življenja!!!?!!! Ločitve!
Vprašanje življenja!!!?!!! Ločitve!
Tako sem srečna!
Zdaj pa vprašanje leta!
Kaj leta! Vprašanje življenja!!!
Sem lahko srečna ne glede, kar se dogaja!?!
Sem lahko to vsaj bolj in bolj!?!
Pa odločam o sebi, ne. Torej sem lahko. Jaz izbiram, kaj in
kako se bom počutila. Želim imeti prav ali želim biti srečna?
Želim biti srečna.
Torej samo sem! Saj ni tu zadaj zakompliciranih
logaritmičnih enačb in grafov! Ne! Samo odločitev stran sem! Ali odločitev
bliže!
Ni ta beseda zanimiva! Odločitev. Od – ločiš se. Ločiš se od
nečesa, da lahko pride kaj novega. Pa saj si želim ločitev, ki me vodijo k
sreči? Saj si želim ločitev, ki me še bolj spravljajo v harmonijo srca? Saj si
želim ločitev, ki me osvobajajo tega, kar si ne želim več?
Točno tako! Želim si polno ločitev in odločitev!
Ljubek sijoč pristen odločen dan poln mavric!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je prelepo, da bi zamrznila v njem! Želim radostno
rasti! Želim, zares želim živeti! Upam, da si se odločil-a zase! In za srečo!
petek, 23. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Ti pa si vse to tudi!
Ti pa si vse to tudi!
To smo mi vsi!
Jaz sem čista čarobnost. jaz sem čista čudovitost. Jaz sem
čista lepota. jaz sem čista edinstvenost. Jaz sem jaz. bolj in bolj! Ti pa si
vse to tudi!
Samo čas je, da pustim, da sije. Pustim, da se izraža bolj
in bolj.
Dovoljujem, da sem pristna bolj in bolj.
Božansko se želi izraziti skozi mene kot edinstvenost!
Vsak list na drevesu je edinstven! Kako ne bi verjela v
svojo?!!
Tu sem samo zato, da sem to, kdo sem. Zakaj ne bi bila to,
kdo sem? Tu sem, da sem kdo sem. Ti pa tudi!
Smo bili moteči doma, preglasni, preveseli, preveč polni
energije… Kaj vse smo bili preveč in premalo! Sama vzgoja, družba in normalno
pustijo posledice. Ampak zdaj vem drugače! Zdaj lahko sijem! Dovolj sem.
Lepo je biti jaz.
Ljubek srečen srčen pristen nagajivo lep srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je polnost in veselje. Ti si polnost in
veselje! Bodi pristna danes! Bodi pristen danes!
četrtek, 22. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Danes pa je praznovanje!
Danes pa je praznovanje!
To pa me tako osreči! Neverjetno!
Danes pa je praznovanje! Kar tako! Ker lahko!
Vsak dan je praznovanje! Vsak dan je praznik! Če si le
dovolimo!
Kolikokrat se mi ponuja prava gostija, pa jo spregledam!
Popolnost!
Zunaj so tako lepi oranžni listi! Tako lepo dežuje! Vse je
tako pestro! Vse se dogaja zame! vse je tako praznično! Kot bi imela preprogo z
zlatimi listi pod sabo! Kot bi mi narava posipala lističe, da mi naredi tepih
mojih barv! Mehko mi je naredila preprogo!
Tako rada imam barve!
Vnašam kaj barvitosti v svoje življenje ali je vse enako. Dan
je enak dnevu?! Ali vnašam kaj pestrosti!? Vnašam kaj neumnosti, smeha,
veselja, igrivosti, radosti, razigranosti, sijaja?
Življenje je tu zame! Zdaj! Kaj še čakam?
Vse je zame. Vse je prazničnost. Samo sprejmem vabilo!
Ljubek praznično pravljičen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost. Življenje je polnost in
igrivost. Sprejmimo vabilo za srečo.
sreda, 21. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Počutim se kot Trnuljčica!
Počutim se kot Trnuljčica!
Počutim se kot Trnuljčica! Pa kaj sem jaz to slučajno
prespala? Kaj so mi zbrisali spomin?
Tako bi tudi lahko rekla za en dan, za en teden, za eno leto
ali za deset let!!!
Kaj pa bi mi prineslo razliko, da bi se res spomnila?
Sem živela kaj po svoje? Sem naredila kako norčijo? Leta se
spomnim vsaj po potovanjih, če ne po vsakem dnevu posebej. Nekam me vleče. To potovanje.
Pa saj lahko grem!
Lahko se prilagodim!
No, stop!
Bom pustila dnevom, da kar izpuhtijo? Ali bom naredila kaj
drugače? Se bom kaj bolj zabavala? Se bom kaj več smejala? Se bom kaj več vsaj
nagibala s smer svojih srčnih želja?
To zares šteje. Lahko mine leto, dan ali deset let! Vse je
izgubljeno, če ne stopam proti sovjim srčnim željam!
Čas pa ja imam!!!
Ljubek navdihujoč izjemen neponovljivo lep dan!
Res čuj!
Cmok!
Objem!
P.S.: Malo pa sem ponosna na svoje štajerske korenine! Čuj! Malo!?!
Po srcu pa sem definitivno Primorka! Ali raziskovalka! Danes si naredi izjemen
dan, kot ga še ni bilo! Zaslužiš si! res! Povem ti, čuj!
torek, 20. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Če sem pri sebi!?!
Če sem pri sebi!?!
Hej kako kaj!?
Bolj in bolj se zavedam, da imam moč kreiranja. Ampak počasi.
Vem, da deluje bolj in bolj in da je vse nekako odziv in odraz tega, kako sem
in kdo sem.
Torej kdo bom danes? Kdo sem danes? Kako sem danes?
Se počutim bolj noro? Se počutim bolj pri "tlehno" ali cvetim?
Si dopuščam cveteti?
Je pa tako, da je vedno možnost vnosa popravkov.
Lahko se svet podira okoli mene, pa niti ne trznem. Če sem
srečna in pri sebi.
Lahko pa mi ne kdo sloki prst pokaže, kot bi se včasih reklo
in se držim.
Torej vedno jaz odločam.
Si želim biti srečna?
Torej samo sem!
Srečna sem lahko ne glede na vse okoli mene! Odločena sem! Danes
je moj dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te vabi v srečo! Sprejmi povabilo!
ponedeljek, 19. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Podtalno privlačenje
Podtalno privlačenje
Ali še boljše povedano, vzdušje v katerem sem odraščala, je zelo močan magnet. Če še ne delate meditacij Susan, jih priporočam. Tam sem slišala to.
Podtalno prevlada, dokler ne ozavestim in spreminjam.
Vem.
Ampak si še želim podtalnega, podzavestnega delovanja? Kaj pa
si želim?
Bolj kot sledim intuiciji, bolj kot sledim svojemu sijaju,
lažje je.
Kako pa ugotovim podtalno? Vedno znova se ponavlja enako.
Drugo poglavje, čisto enaka tema. Vse se ponavlja.
Zato vedno pravijo, da ne kaži s prstom na druge, ker vsi
ostali kažejo nate. Saj ne, da bi bila kriva. Ampak odgovorna pa sem, ker si
želim drugačnega življenja.
Ljubek sijoč pristen nagajiv zabaven dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost. Samo opazim jo! Splača se
delati na sebi, ker si višam s tem vibracijo. Saj pa si želimo biti srečni,
ne!?!
nedelja, 18. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Držim višje in višje!
Držim višje in višje!
Nekaj zanimivega se mi dogaja.
Vidim, da se zelo hitro navdušim! Vedno! Kar potegne me v
vrtinec iskrenega veselja radosti in igrivosti. Potem pa me nekaj spomni. Pa saj
sploh ne vem kaj! Kaj »udomačenega«!!! eh, pa kdo si ti, da bi ravno tebi uspelo!
(Karkoli je uspeh… višanje vibracije, biti bolj srečna, bolj pristna…)
Vse mi pade dol. Potem pa rabim nekaj dni, da se poberem. Ali
ur! Dokler se ne spomnim, da je vse radostna rast! Vse je šola! Vedno znova in
znova!
Zdaj se učim držati vibracijo bolj dolgo visoko. Pa saj to
je kot uteži! Prvič bi si jih tudi verjetno na prste na nogi vrgla! Torej sem
na pravi poti!
Samo držim! Smo popravljam!
»Hej ti, nisem ti rekla, da imaš pravico govoriti ali
povedati svoje mnenje! Stop. Nazaj na klop. Sedi!«
In nadaljujem s svojimi mislimi, ki pa so v skladu s srečo!
Vse je vaja.
Mojster dela vajo!
Vaja dela mojstra!
Ljubek srečen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Enostavno je, samo vratarja mislim postavim. Ali! Ali pa
si višam vibracijo naravno, s tem, da delam kar ljubim še bolj, da ne more tako
visoko leteti. Težko se ne more dvigniti tako visoko! Jupi!