Nasmeh! Siiiir!

Moj dar je, da vidim lepoto v vsem. V vsaki mali pikici. Že od nekdaj sem rada fotografirala. Kako je bilo super, ko nisem več rabila fotoaparata s starim filmskim trakom noter! Tam je bilo samo šestintrideset posnetkov. Pa še to sem po navadi imela enega, največ dva na morje samo zraven!

Spomnim se, da sem kot študentka delala tri mesece, da sem si lahko kupila fotoaparat z objektivom. Imel je izjemno povečavo! Zdaj pa je starina! Ampak kaka starina! Kako približa! Opa!!!

Obožujem digitalno tehniko.

Sosed je imel tako dober ličen mali digitalni fotoaparatek, ki mi ga je posodil. Tako sem se navadila na njega, da sem ga morala imeti. Bilo je izjemno! Obrezovala sem slike kar sproti. In imela sem neomejeno posnetkov! Tudi ko se mi je spominska kartica »zašopala«, sem lahko vse prenesla na računalnik. Kaki napredek!

Zdaj pa je tako to čisto normalno.

Moj nikon gre vsepovsod z mano! Seveda obožujem mesto Ptuj. Tudi tja je šel zraven… samo da sem spominsko kartico doma pozabila… Ampak super, da imam tako dober telefon, ki je tudi naredil izjemne posnetke… dokler ni baterije zmanjkalo. Nato pa sem uživala v čudovitem razgledu na pokrajino in sončni zahod. Pa če to ni užitek!

Skoraj bi pozabila napisati! Obožujem fotografiranje! Vse se mi zdi privlačno! Sončni vzhodi! Trava! Narava! Živali! Voda! Reka! Morje! Ptice! Ptice! Ptice! Ravno je cela jata preletela nebo! Labodi! Priplavajo čisto blizu. Imajo tako lepe očke! Vedno se mi tako lepo smejijo!!! Siiiiiiiir! Kakšna eleganca! Ulice! Stavbe! Sončni zahodi! Uuuuuu. Obožujem! Selfiji! Uuuuuu! Obožujem! Sploh ob sončnih zahodih...

Ko gre dobro, se še samo povečuje! Neverjetno zanimive ljudi privlačim v svojo bližino! Skupaj smo še samo bolj srečni! Kako smešne stvari! Čudovito!

Vse se dogaja točno tako, kot mora biti!

Ljubek čuten navdihujoč izjemen dan!

P.S.: Yes man! Just do it! Move it!!! I Like To Move It (Original Video) Madagascar (https://www.youtube.com/watch?v=hdcTmpvDO0I)

Pikico po pikico!!!

Zaupam si, da je vse tako, kot mora biti. Vse se odvija v moje najvišje dobro. Vedno!

Neverjetno rada hodim na predavanja zanimivih predavateljic in pre

davateljev. Rada si širim obzorja. In obožujem trenutke, ko pomislim sama v sebi: »Na to še pa nisem gledala tako! Zanimivo!«

Rada raziskujem. Ne samo pokrajine skozi potovanja, vse. Nove prostorčke za pitje kave. Nove sprehajalne poti. Nove gradove! Nove poti. Nove obale… Nove načine kuhanja…

Še bolj pa me razveseljuje raziskovanje globin notranjost. Novi pogledi. Novi načini ljubezni do sebe. Razjasnjevanje preteklosti! Aha! To me je naučilo, kaj si želim! Zdaj še mi je bolj jasno! Novi načini srečnosti. Blagosti. Razvijanja strasti! Namena. Poslanstva. Sledim svojemu sijaju! Razvijanje intuicije. Poslušanje tega mojega notranjega vodstva, ki vedno ve, kako me na najbolj radosten način pripelje kamorkoli.

Priznam. Včasih ga slišim, pa ga ne poslušam. Potem pa vidim za nazaj, da bi šlo veliko lažje, če bi ga. Lekcija za drugič! In se glasno zakrohotam zraven! Govori pa tudi o čisto običajnih stvareh. Bi zdaj to? Kaj pa to? Kaj pa ta glasba? Kaj pa sadje? Kaj pa malo osvežilne limonade z meto? Kaj pa čajek? Uuuuuuuu! Kaj pa ta knjiga? Kaj pa ta pot? Kaj pa če bi bleknila to? Kaj pa te barve? Vedno je jasnost zadaj, ki jo obožujem!

Zaupam, da mi zdaj šepeta ta notranji glasek. Že vidim, da bo zabavno! Vedno pa je v moje najvišje dobro! Zaupam!

Skoraj bi pozabila napisati. Obožujem Alenko Rebula. Njeno pristnost. Jasnost. Blagost. Že nekaj časa sem bila na njenem predavanju. Kako mi je bilo super! Kar srkala sem nove zamisli! Lepoto pesmi! Najbolj pa se spomnim, da je rekla, da je pomemben fokus! Če gre ena stvar v življenju dobro in osemdeset slabo, se osredotoči na to eno! Preveč smo navajeni vse kritizirati in jamrati! Če je pikico dobrega, zakaj se ne bi osredotočili na to! Vsaj boljše se bomo počutili! To pa je tako ogromno!

V mojem življenju je ogromno dobrega! Kako to cenim! Obožujem svoje rože po celem stanovanju! Ti šopki bogato pinki zelene barve me tako razveselijo. Vedno znova! Opazim, če je karkoli lepega in v tem neizmerno uživam!

Lep sijoč dan s prikupnimi oblaki! Pikico po pikico!

P.S.: Be bodi kot drugi! Lahko se osredotočiš na dobro! In več kot je dobrega, še več pride! Just do it! Ditka - Ne bodi kot drugi (https://www.youtube.com/watch?v=7bNMHGxGGj8)

Vaja. Pa malo nežnosti...

Kako je lepo izkorisiti te dneve sonca in sedeti zunaj. Kako lepo vetrc piha. Po celem tednu, ko sem se počesala (hecam se)… mi je veter razkuštral lase. V polnosti. Z vso silo. Kako je to fajn. Obožujem ,ko em narava počeše po svoje. Tako paše. Sonce in potem vetrc, da me hladi. Dovolj toplo je še za sedeti zunaj.

Ob svoj jutranji obred pitja kavice sem pritegnila neverjetno osebo! Kako je zanimivo, ko mi je ralagala, kaj se ji je zgodilo. Kar naenkrat se je znašla v bolnici, kjer so jo potem dali v umetno komo, da je okrevala.

Res moramo priti do takega pretresa, da nas življenje strese z vso močjo, da smo pristni? Da delamo, kar si želimo? Da si upamo biti to, kar že v srcu vseskozi vemo, da smo? Nas res mora nekaj tako močno zamajati, da obležimo, nemočni? Smo potem upravičeni od okolice, da smo srečni? Mislim, da ne. Mislim, da je edina oseba, ki je odgovorna za nas, mi sami. Samo malo nam manjka poguma. Pa vaje. Pa nežnosti.

Ne da prikolovrati oni grobi del z nas: »Pa sem ti rekla, da se zbaši s sedežne! Imaš, da letaš okoli kot nora! Sladoled??? Pa kaki sladoled! (Uživanje potem, ko boš popolna. To pa tako ne bo nikoli! (Ker vedno rastem…) Gremo! Čop! Čop!)«

»Hvala, ker deliš z mano. Mislim, da bom še kar naprej uživala. Popolna sem
nepopolna in se sprejemam v polnosti. Uživam v tem, kar sem zdaj. Tudi, če nikoli ne bom popolna. Ne rabim biti. Ker je to moj napredek,« in že listam revijo dalje s sladoledom v roki… ali kavico… ali čajčkom…

Življenje je prečudovito!

Včeraj je bilo tako smešno, ko je nekdo rekel, da si je želel biti pristen, kot jaz. Pa ni znal. Ker mu manjka vaje. Če sebe ne poznaš, kdo pa te?!

Res mora priti nevihta, ki nas upostoši, da lahko gradimo naprej bolj pristno? Komu želimo ugajati, če pa jim tako ne moremo nikoli v polnosti. Nikoli. Ni bolj pomembno, da smo srečni. To pa lahko. Nad tem pa imamo kontrolo.

Pridiga končana.

Svoboda!!!

Lep sijoč dan poln srčnosti in srečnosti!

P.S.: Smo še živi, ali samo vegetiramo? Bi šlo kaj bolj v smeri pristnosti danes? Malo pa že! Čop! Čop!

Kelly Price - It's My Time (https://www.youtube.com/watch?v=kmBQOfKep3U)

Limonada ali sonce?!

Ne more biti tako enostavno! Samo srečan sem in potem se vsa naključja zgodijo v meni prid! Zadovoljna sem v tem trenutku in dopuščam, da se vse zgodi.

Včeraj sem šla na sprehod. Imam novo stvarco, ki me tako razveseljuje. Brezžične slušalke. Prej je bilo vedno tako, da so se mi kabli zamotali. Vedno je bil kabelj prekratek. Ko sem želela kaj vzeti iz torbice, se mi je že tako zamotal, da mi  je glavo skoraj v torbico potegnilo… zdaj pa tako razkošje! Samo vklopim. Samo se poveže! In že neomejeno poslušam moj navdih. Zadnje čase je to Abraham Hicks. Prav obožujem njihovo direktnost in smisel za humor! Čisto moj stil! Cinizem je tudi duhovnost!

Optimistka sem šla včeraj kar v kratkih rokavih! Uuuu, kako dobro kavo sem pila z lešniki. Late machiato. Kako božansko je to bilo!

Spomnila sem se, da še potrebujem nekaj iz trgovine, ki je bila čisto blizu. Parmezan za lazanjo…

Vmes pa so bila odprta vrata galerije! Še nikoli niso bila odprta! Samo, ko sem bila enkrat na razstavi že veliko veliko časa nazaj! Kako dobri izdelki! Slastni! Barve! Kako mi je bilo všeč dekle, ki je držalo pramen las med prsti s pinki ozadjem! Izjemno!

Pot me vodi skozi sobane radosti in veselja! Točno me pozna in točno ve, kaj me razveseli! Dobro, da sem zavila tja!

Intuicija, glasek, notranje vodstvo… vedno bolj se te učim poslušati! Zakaj pa ne bi bila pot raje radostna, kot ne vem, mučna?! Kdo bi sploh izbral mučno? Če imam na voljo obe?! Vedno!

To se pa potem prileže oni rek, ko so bili v razcvetu in čisto novi časi: španskih, mehiških in še kakšnih nadaljevank. Limonad. (Priznam! Šla sem gledati Esmeraldo v Citija. Res je luškana! Simpatična in srčna!) 

Če mi življenje ponudi limone, si saj lahko naredim dobro limonado! Ampak moje limone so že davno dozorele. Zdaj spet vse cveti (vsak letni čas je lep!!!)!

Lep dan! Mogoče z malo limonade, danes? Ali veliko sonca?! Neomejeno!

P.S.: Obožujem sončne dneve!!! Obožujem svoje življenje!!! Katrina & The Waves - Walking On Sunshine (https://www.youtube.com/watch?v=iPUmE-tne5U)

Sijaj!!! Blink! Blink! Blink!

Nekje sem našla moj stari fit bit. Šteje mi korake, spanje, pitje vode… same praktične stvari, ki bi jih bilo koristno delati. Saj v aktivnostih tudi uživam. Vsako uro mi priporoča, da naredim minimalno število korakov. Res. Zanimivo. Seveda delam. Razen, ko pozabim. Zato še zdaj bolj uživam v sprehodih…

Včeraj, ko sem čakala na vlak, da gre mimo, nisem stala pri miru, ampak sem nabirala korake zraven! Ni bilo podobno živčnemu hojenju sem in tja. Bilo pa je verjetno malo čudno tistim, ki so opazovali iz avta! Pa kaj!

 

Zdaj sem se prijavila na izziv, da naredim deset dni zapored 10.000 korakov! Prvi dan mi je že uspelo! Gremo danes dalje! Super mi je, da imam vmesne cilje! No, ko pa dosežem to zlato točko, pa začne vibrirati posebej poskočno. In včeraj se je to ravno zgodilo, ko sem za kljuko prijela! Mislila sem, da trese! Kako sem se morala smejati!

Endorfini se kar sporščajo! Obdaja me zvznata avra, polna sreče! Rahlo mežikajo! Blink! Blink!

Ne morem verjeti! Na internetu sem našla celo solato za srečo! Spodaj je recept… malo sem ga prilagodila (http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/hormoni-srece/)! Oziroma malo sem ga naredila po svoje… posvojila…

Srečna solata (Uradno:SOLATA ZA HORMON SREČE):

Sestavine: motovilec, radič, rukola, špinača, kuhana koruza, tofu in naribano zelje. Po želji potresemo s prepraženim sezamom… ali bučnimi semeni ali mogoče s sončničnimi…

Priprava: Mešanico solate damo v skledo: iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potresemo še s peteršiljem. Lahko pa uporabimo jogurtov preliv .

Mislim, da je solata božanska! Malo bi ga obogatila z balzamičnim kisom in skoraj raje z bučnim oljem, ampak to je čisto stvar okusa! Mogoče bi po vrhu posipala malo naribanega parmezana. Za eksotičnost…

Zdaj pa naprej! Vsak korak šteje!

Lep dan! Sledi svojemu sijaju! Ti že veš!

P.S.: Barry White-Just The Way You Are (https://www.youtube.com/watch?v=XF8ZRjfGACA)

Višje k soncu!

Veliko poti je na goro do resnice.

Koliko navdiha! Kot dežnih kapelj!!! Kaj je moja strast? Kaj je zame magnetno? Kaj me vedno znova pritegne k sebi? Lahko po tiho. Vsak dan malo. Čisto malo šepeta v moje uho…

V resnici vem. Ni več tako tiho šepetanje, da ga komaj razločim. Vem. Samo kaj pa pozabim in delam milijon drugih bedarij. Saj ni so bedarije. Večinoma. So zanimive. Ampak tiste srčike pa nimajo. Nimajo tiste slastnosti ustvarjanja. Poetičnosti. Ljubezni. Ali pa bolj strasti. Izraznosti. Čeprav je vse na nek način izražanje. Se mi že očke svetijo. Dobila sem tako dober navdih. Za celo deževno nebo! Kaplje kar padajo name!!! Sreča!

Opazila sem, da se mi je intuicija izostrila. Dobivam jasne namige, kaj bi naj. (Ali barve...) in včasih nimam dovolj jajc, da to uresničim. (Zdaj jih imam dve škatli v hladilniku. Rezerva vedno prav pride!)

Sem pa vedno boljša v tem. In vedno je prostor za izboljšanje. Če ne bi bilo tako dolgočasno! Kaj če bi rekla, tako. Popolna sem!

Ne! To ni zanimivo! Nepopolnost je zanimiva! Potem se vedno nekaj zakvačka! In me spodbuja, da sem boljša in imam boljše zamisli, kaj si želim! Pa to je polnost življenja! To ni mrtva stvar. To je kontakt. Tok. Ustvarjanje! Rast! Ne gre brez radosti, veselja, igrivosti in zaupanja. Optimizma!

Obožujem svoje življenje in rast! Danes pa me je tako malo dežek zali, da še bolj poganjam!!!

Korenine so že globlje! Veje še višje k soncu!

Neverjetno cenim svoje čudovito čarobno življenje!!!

Juhu! Juhu! Danes pa cvetoč dan v vseh pogledih! Juuuuuhuuuu! Huuuu! Cmok! Objem!

P.S.: I love you too! Barry White - My First My Last My Everything (https://www.youtube.com/watch?v=tB54XUhA9_w)

Preprosto... užitek...

Kako je to mogoče, da je vse tako na dosegu? Blizu. Še bliže. Čisto blizu… Govorim o srečnosti. Sreči. In ko je še malo zraven. Še malo in še malo. In potem se kar ne more ustaviti. Kar preplavi me. Trenutek po trenutek, ki je tako dragocen.

Slikala sem. Malo sem slikala. Veliko. Ne morem povedati, kako sem se razvadila, da uporabljam vse barve naenkrat. Potem pa kar nastane. Karkoli. Pisanega. Enkratnega.

Noro. Zanimivo.

Vsepovsod po stanovanju imam rože. V kopalnici. V spalnici na nočni omarici. V dnevni sobi na mizici. Danes sem jih slikala. Ne vem, kam mi je čas danes pobegnil.

Zadovoljstvo. Notranje.

Nekje sem našla to napravico za merjenje korakov in naredila sem jih preko 8.000. Jutri bi jih rada še več. 10.000 je meja za sproščanje hormonov sreče. Amapk pri meni so že tako prisotni. Že zjutraj, ko se pretegnem. Vidim žareče sonce, ki mi kuka skozi žaluzije…

Z veseljem rečem da sreči. Zavezujem se s celim srcem, da bom srečna. Sem srečna.

Včeraj sem spet gledala film Jej, moli, ljubi s simpatično Julio Roberts. Zgodba mi je že tako sama po sebi tako všeč. Že zaradi tega, ker sama rada potujem. Seveda ga nisem gledala prvič…

Prebrala sem nekaj časa nazaj tudi knjigo. V angleščini. Takoj po izdaji… zgodba me je že takrat navdušila. Celo leto za iskanje sebe. Iskanje svoje notranje harmonije. Užitka. Raziskovanja. Življenja od znotraj navzven.

Najbolj pa sem si želela pogledati zadnji del. Na Baliju. Otok me privlači. In zdaj se mi je zdel še lepši. Obožujem. Otok umentnosti. Njihove čudovite čisto odprte hiške. Lepe plaže. Duhovnost. Narava. Sij.

 

Čakam, da se barva posuši, da lahko nadaljujem. Živim svoje sanje.

Verjamem, da ne rabim nikamor, da lahko uživam v izjemni hrani, ali vsem drugem. Ali, da sem v tišini. Okoli sebe imam čudovito naravo. Ali, da sem v harmoniji s sabo. Vse je tukaj. V tem trenutku. Vse mi je dosegljivo. Res. Čeprav me Rim, Indija in Bali tudi kličejo…

Lep dan poln zavezanosti sreči… Cmok!

P.S.: Malo navdiha vedno prav pride… Kar vidim se na plaži, čutim toploto sona na koži in slišim valovanje morja, čisto nežno… Bebel Gilberto - Samba Da Benção (https://www.youtube.com/watch?v=4rlzdn9xk6c)