nedelja, 10. september 2017

Preprosto... užitek...

Kako je to mogoče, da je vse tako na dosegu? Blizu. Še bliže. Čisto blizu… Govorim o srečnosti. Sreči. In ko je še malo zraven. Še malo in še malo. In potem se kar ne more ustaviti. Kar preplavi me. Trenutek po trenutek, ki je tako dragocen.

Slikala sem. Malo sem slikala. Veliko. Ne morem povedati, kako sem se razvadila, da uporabljam vse barve naenkrat. Potem pa kar nastane. Karkoli. Pisanega. Enkratnega.

Noro. Zanimivo.

Vsepovsod po stanovanju imam rože. V kopalnici. V spalnici na nočni omarici. V dnevni sobi na mizici. Danes sem jih slikala. Ne vem, kam mi je čas danes pobegnil.

Zadovoljstvo. Notranje.

Nekje sem našla to napravico za merjenje korakov in naredila sem jih preko 8.000. Jutri bi jih rada še več. 10.000 je meja za sproščanje hormonov sreče. Amapk pri meni so že tako prisotni. Že zjutraj, ko se pretegnem. Vidim žareče sonce, ki mi kuka skozi žaluzije…

Z veseljem rečem da sreči. Zavezujem se s celim srcem, da bom srečna. Sem srečna.

Včeraj sem spet gledala film Jej, moli, ljubi s simpatično Julio Roberts. Zgodba mi je že tako sama po sebi tako všeč. Že zaradi tega, ker sama rada potujem. Seveda ga nisem gledala prvič…

Prebrala sem nekaj časa nazaj tudi knjigo. V angleščini. Takoj po izdaji… zgodba me je že takrat navdušila. Celo leto za iskanje sebe. Iskanje svoje notranje harmonije. Užitka. Raziskovanja. Življenja od znotraj navzven.

Najbolj pa sem si želela pogledati zadnji del. Na Baliju. Otok me privlači. In zdaj se mi je zdel še lepši. Obožujem. Otok umentnosti. Njihove čudovite čisto odprte hiške. Lepe plaže. Duhovnost. Narava. Sij.
 
Čakam, da se barva posuši, da lahko nadaljujem. Živim svoje sanje.

Verjamem, da ne rabim nikamor, da lahko uživam v izjemni hrani, ali vsem drugem. Ali, da sem v tišini. Okoli sebe imam čudovito naravo. Ali, da sem v harmoniji s sabo. Vse je tukaj. V tem trenutku. Vse mi je dosegljivo. Res. Čeprav me Rim, Indija in Bali tudi kličejo…


Lep dan poln zavezanosti sreči… Cmok!



P.S.: Malo navdiha vedno prav pride… Kar vidim se na plaži, čutim toploto sona na koži in slišim valovanje morja, čisto nežno… Bebel Gilberto - Samba Da Benção (https://www.youtube.com/watch?v=4rlzdn9xk6c)

Ni komentarjev:

Objavite komentar