sobota, 26. avgust 2017

Ljubljena . . . v vseh odtenkih...

Že od nekdaj sem vedela, kaj je moje poslanstvo. To pa vedno! Že od malega se spomnim, da sem bila vedno za! Smisel mojega življenja je radost. Veselje. Nagajivost. Smeh. Sreča! Igrivost! (Kdo je male organiziral za skakanje po postelji? Po lužah? Ležanje v snegu in snežinke so tudi zanimiva specialiteta… Plezanju po najbolj strmi steni… Guganju nad prepadom? Na drevesa…)

Nikoli nisem zamudila priložnosti, če je obetala ne vem kaj…, da je ne bi obrnila vsaj malo na šaljivo stran. Hec vedno pomaga. Smeh pa tudi.

To je tako kot pri slikanju. Več barv, ko uporabim, bolj kot barva teče in nekontrolirano šrica naokoli, bol je zabavno. Vedno so deli slike, kjer želim čistost. Če se barva tam odloči, da bo tekla, ji pa pustim! In to vedno deluje nekako skladno in sproščeno in zabavno na koncu.

Super mi je, da je poletje. Barva se hitro suši. Ko naredim zadnjo potezo, si že predstavljam naslednjo. Potem pa potrpežljivo čakam. Piham malo. Nesem ven na vetrček. Gledam na daleč. Proces nastajanja kar teče skozi mene. To mi je v neverjeten užitek. Razmišljam o tem, da bi se pridružila izzivu sto dni umetnosti. Bilo bi zabavno!

Igrali smo se neko noro igro! Da se moraš prijeti za nos in reči barvo… ob določenem nepričakovanem dejanju… Smešno. Vedno sem rekla rdečo in nisem bila nikoli zadnja. Mi je pa žal, da nisem rekla svoje najljubše barve pinki. Vse mi srčno obarva ta odtenek… odtenki. Moja barva ljubezni.

Včeraj so bile tako lepe zvezde. Dane bom izkoristila to lepo poletno noč, da si jih grem ogledati kam v temo. Trdo temo.

Zjutraj me je zbudil tako lepi živo oranžni pas vzhajajočega sonca! To tako obožujem. Bila sem še preveč zaspana, da bi fotografirala… Ampak te barve! Popolnost!

Včeraj pa je bil tako lepi sončni zahod s puhastimi oblakci. Razporejeni so bili v tanke trakove. Vse je žarelo s toplino in tako lepimi toni! Kot bi bili obrobljeni. Kako mi je všeč, ko je ceno nebo v taki izjemni harmoniji.
Danes je moj najlepši dan v življenju! Vse poti vodijo k sreči. Na kocu koncev si vsi samo to želimo…

Čudovit čaroben dan poln smisla (smeha)!!!


P.S.: Kako bi živela, če bi vedeli, da smo ljubljeni? OMG! Hawk Nelson - Live Like You're Loved (https://www.youtube.com/watch?v=Q_r47Xhkf20)

petek, 25. avgust 2017

Notranji zakladi...

Mali labodi so! Kako so lepi! Malo so še sivkasti! Pa niso več mali, ampak mladi!

Neverjetno me je navdušila knjiga od Elizabeth Gilbert! Jej, moli, ljubi! Vedno me privlači notranje potovanje. Raziskovanje duše! Saj obožujem potovanja tudi! Vedno, že od nekdaj, me pa zanimajo globinsko odkrivanje zakladov. To mi je stokrat boljše! Vedno odkrijem kaj novega! 

Dobila sem spet mojo ljubo revijo!!! Seveda notri piše moja ljuba Elizabeth! Pravico imaš, da ugotoviš, kdo sploh si. To ni kot namakanje v toplicah, ampak odkrivanje izziva resnice
. To ni sebično! Ampak mi koristi! Ne samo, da je dobro zame, ampak je dobro tudi za druge! Skrčen povzetek! drugače pa sem tako navdušena!!! Navdih! Obožujem!!!

Pot je moje veselje.

Danes pa je pot rokav. Ob reki. Počasen. Ob moji najljubši kavi. S klepetom meni tako ljube osebe. Smeh. Uvidi. Zaupanje. Pristnost. Vetrcom. Poslušanje šumenja… V senci. Vsa ta drevesa okoli! Narava! Vse to zelenje! Odsev zelenin tudi v reki! Izjemno! Lepo je! Čudovito!

Pa še petek je! Moj najljubši dan! V petek sem dobila najlepše darilo na svetu. Sina!

Kako je zanivm proces natajanja slike. Naredila sem odtenke temno modre in umazano roza! Zaželela sem si malo več živih barv. Seveda bi bila pinki odlična! Malo sem že prej popestila z belo! Potem pa se mi je zdlea preveč rdeča! Spet sem mešala novo barvo! Še kar nisem bila zadovoljna! Zmešala sem toliko barve! To pa je zdaj pinki! Super je, ko mi sonce tako močno sije na balkon, da mi barvo sproti suši! Malo sem še zanalašč poklapljala mimo. Malo razpršila in zdaj komaj čakam, da pridem domov, da nadaljujem! Slika me kar sama vodi, kaj bi še lahko. Kot bi že bila naredila in sem samo posrednica. Ampak pri tem so neizmerni užitki ustvarjanja. Proces je tako radosten. Ko pridem domov iz službe mi je tako veselje pogledati te slike! Neverjetno me razveselijo! Presenetijo! Ustvarjanje je čarobnost!

Čarobno pisan pristen dan sproščanja! Vikend je!



P.S.: Love feels good! Ljubezen se občuti izjemno dobro! Michael Jackson, Justin Timberlake - Love Never Felt So Good (https://www.youtube.com/watch?v=oG08ukJPtR8) 

četrtek, 24. avgust 2017

Potovanje!!! Jeeee!

Moje življenje se odvija v tako radostno smer. Vedno boljše in boljše postaja!

Smislel je v radostni poti! Smisel je v poti! Pot je pomembna. Potovanje je pomembno! Kolikokrat sem že to slišala. Danes pa sem res slišala!

Ni to čudno, da mislim, da bom trpela in se mučila in izsiljevala stvari na poti, potem pa pričakujem srečen konec!? Kako!?! To ne gre skupaj… Pričakujem, da se prebijam skozi trnje in da se bo nehalo! Ne! Vedno več ga je! Mislim, da bi morala bolj govoriti v pretekliku. Odpiram se novim možnostim. Srce je pripralvjeno!

Zakaj se ne bi malo spočila, se razvajala, uživala v pogledu v nebo. Veliko stvari v mojem življenju je odličnih. Zakaj se ne bi fokusirala tja!?

Kaj pa to, ko sem včeraj gledala tako dober film. Vedno sem za dober film s kokicami… karamelne… ali s parmezanom… odlično!

Rada gledam srečne filme, ali goboke, ki mi nekaj dajo. Veselje. Navdih. Ljubezen. Globlji vpogled. Lepoto. Izjemne kraje… Romantičnost… Drugačen pogled… Želim se počutiti boljše potem, kot prej. (Ne gledam grozljivk in ostalih neumnosti, ker se ne želim počutiti slabo!)

Vsebina ni tako pomembna, da ne razkirjem vsega, ampak to uživanje na poti. Seveda v moje sanjsko mesto.

Sveže jagode, ki so še meni dišale. Drobne pozornosti. Resnično zanimanje drug za drugega. Polno vrtnic. Piknik ob vodi. Preizkušanje sirov. Izjemno lepo postrežena hrana s prefinjenostjo. Melona. Opazovanje zgodovinskih zapuščin…  Čokoladna torta. Čokoladne torte… Rdeča obleka… (Sama bi raje kakšen drugi okus, ampak bistvo je v užitku okušanja… brez opravičevanja…) Vožnja z avtom brez strehe… ob morju… ob nasadih sivke… Čokoladne vtnice…

Ogromno časa za pogovore… brez hitenja… brez telefona… Povezanost in bližina.

Čista radost, sreča. Samo, ker lahko! Uh, čista ljubezen! To me osrečuje! Vedno!

Zdaj pa čakam, da se barva posluši, da lahko slikam dalje! Kako je super, ko ustvarjam s tako strastjo in veseljem. In barva, ki teče! Kako lepe sledi pušča! Uh, neverjetni užitek!

Lep dan poln razvajanja! Cmok! Cmok!!! In cmoooook!




P.S.: Čudovit dan! Čudovit svet! Beautiful World - Emmanuel Dagher (https://www.youtube.com/watch?v=drBVtorEUS0)

sreda, 23. avgust 2017

Vsak dan novi! Oooopa!

Včeraj je bilo toliko rdečih luči, da sem zamudila sončni vzhod. Ne! Zahod! Ali bi ga, če me ne bi semaforji ustavljali. Pa sem lepo tri rdeče luči zaporedoma videla, kako sonce tone za lepo Pohorje. Če bi pa samo peljala, pa bi ga res zamudila, ker bi bila nekje vmes, kjer se ne bi videlo.

Potem pa je reka tako lepo odsevala to zahajanje zlatih barv. Najprej v toplih tonih, potem pa vedno bolj srebrnkastih. Hladnih. Račke so se odpravljale spati. Bilo je izjemno.

Bom potem blogala, ker zdaj sonce ravno zahaja in ne bi rada tega zamudila!!! Komaj čakam, da se usedem potem na kavi in pišem. Obožujem pisanje. In ta plavajoči pomol. Samo to še napišem!

Danes se mi je zgodilo isto. Skoraj. Odočila sem se, da grem na zelo lepi kotiček ob reki čisto blizu. Zalivček… Opa, sonce zahaja na drugi strani. Se ne bi lepše videlo z drugega rečnega brega? Na drugi strani reke… Zavila sem tja. Seveda se je videlo odlično! Vrane so gnezdile na krošnjah za mano. Vsake toliko me je preletela katera in tako lepo jih je bilo videti od spodaj z razprtimi krili. Izjemne so bile. Tako samosvoje in svobodne na nebu.

Po tej izkušnji sem se odločila, da moram danes malo prej od doma. Da ne bom videla sončnega zahoda na križišču cest. Želim ga videti točno takrat. V tisem trenutku, ko gre za breg in pušča zlate sledi na reki. V bleščanju tisočih odsevov. V siju valov.

Sedela sem tam na klopci… Ne morem povedati, kako ljubezen sem občutila. Kakšen mir. Kakšno povezanost. To je čista idila! Bolj ko sem opazovala tam naravo, bolj je dihala skozi mene. V meni je naraščala taka radost! Tako veselje! Bilo je izjemno! Čutila sem v sebi, globoko. Vse je dobro. Vse je v moje najvišje dobro. Vse se odvija točno tako, kot mora biti. Vse je izjemno! Kaj izjemno! Čarobno! Pa kaj čarobno! Popolno!

No. Čas se je približeval! Za poskus dva. Vedno je fajn, ko že imam nekaj podlage in sploh izkušenj, kaj ne bi rada… Uh, kaj pa če bi šla na moj najljubši kraj. Malo je vožnje! Mogoče pa mi bo uspelo priti še pravi čas. Kaj pa če ne? Potem pa bom šla gledati čudovito nebo po zahodu… Bom pa šla na kavo… samo. Pa super! Grem vseeno!

Celo pot po avtocesti sem bila tako srečna! Samo zato, ker je je bilo sonce visoko. Ne fejst visoko, ampak nad obzorjem! Bolj ko sem gledala v ogledalo, kje je sonce, bolj ga nisem mogla videti. V nobenem ogledalu. Je pa ožarjevalo celo cesto. Dokler je vse bilo v zatih odtenkih, sem vedela, da še ni zašlo. Nisem še prepozna! Priprljala sem se neverjetno hitro. Vse je šlo gladko. Sonce še je bilo centimeter nad hribovjem. Bilo je izjemno.

Zdaj pa pišem s tega pomola. Plavajočega. Zdaj pa najboljši del! Kava! Malo še grem pofotografirati okolil… Pa tako lepi labod je mimo plaval. Kako je bil lep, ko je iz sence plaval v sončni zahod...

Kako je lepo tukaj v kavarni. Prnesel mi je tako lepo lučko, ki sveti izjemno. Spreminja barve… Tako lepa luna je. Ozka. Tanka kot las in tako lepo žari… Adijo, kako je lepo. Tako lepa žareča luna je. V obliki črke C. Samo zrcalno… Čisto tanka kot las. Kaj bi zamudila, če bi šla kar doma malo ven!

Obožujem! Neverjetno. Izjemno. In tako mi je fajn tukaj. Res je lepo. Kaj lepo. Božansko…

Neverjetno. Čarobno je. Še lepše kot zadnič. Vsak dan je izjemen! Vidi se že prva zvezda. In ta čuddovita luna! Še malo, pa bo zašla. Izjemno lepo!čarobno. kako je to mogoče, da je še vedno lepše. Še vedno me osupne! Res je lepo!

Ta lunin las, ki vedno bolj žari rdeče, tudi zahaja. Kaka lepota! Še malo pa bo zginil za obzorje. Zdaj je čisto blizu. Nekaj čarobnega je na tem mestu. Mogoče tudi late macihato z okusom lešnika… Takega lepega sončnega zahoda lune pa še nisem videla! Izjemno. Zdaj je še samo pol ven kuka! Bolj ko se je skrivala, bolj je bila rdeča…

Kako lepo doseva mesto te lučke v vodi.


Izjemno čaroben srečen dan v polnosti!




P.S.: Hajde da norimo! Hajde, da ludujemo! Tajci - Hajde Da Ludujemo
 (https://www.youtube.com/watch?v=e25_3FuQWHg)

torek, 22. avgust 2017

Prostranost lepote duše...

Videla sem najlepši sončni zahod sploh! (Do zdaj!) Najprej se je sonce tako nežno začelo približevati hribom v ozadju. Barve so bile nežno pastelno prelivajoče. Postajalo je vedno bolj žareče.

Mimo so palvali labodi! Tako, dva po dva. Ali eden sam! Sredi te lepote sem doživela razsetljenje! Razodetje! Aha! Zakaj bi morala dva laboda skupaj

plavati, če je že en čista popolnost! Za svojo srečo ne rabi še enega zraven… Lepota od lepote! Čudovito! Čarobno! Popolno! Palvali so mimo te črte sonca, ki jo je odsevalo v reki! Za sabo so vleki to zlato sled, ki se je bleščala in migotala za njimi! Popolnost!

Sonce se je čisto potopilo za temnino! Potem pa je začelo postajati rdečkasto nebo, dokler ni žarelo kot najmočnejši ogenj. V ospredju so bili leseni okrogli koli v reki, na katerih so bili galebi. Vse je dajalo tako lepi kontrast črno rdečih barv.

Ustvaril se je čudovit trenutek v času, ko je vse obstalo v čudenju tej lepoti. Bila sem osupla! Tako globko sem občutila radost. Srečo. Veselje. To lepoto, ki me je obdajala, mi polnila srce. Me objemala.

Ptice so kdaj preletele to rdečino. Obožujem njihovo svobodo in prostost. Prostranost njihovega neba. Včasih je preletela to idilo velika jata ptic. Tako sinhrono in v harmoniji so se gibale.

Bila sem na lesenem pomolu. Plavajočem! Kdaj je skočila kaka ribica ven (ni bil morski pes… Sigurno!). Račke so plavale čisto blizu… Popolnost trenutka, ki je trajal.

Kaj pa to, ko še imajo kavarno tam blizu?! Čisto ob vodi!?! Izjemno! Izjemni kotički me vedno najdejo! Imajo leseno teraso, tudi s polležalniki… Na mizici majhne lučke. Tako romantično, da mi je srce kar igralo od veselja! Tako čudovit razgled na ladjice… grad v ozadju… prečudoviti sončni zahod… Uuuu, čisto po mojem okusu!

Vsak dan je drugačen in vsak dan je nov! Doživela sem čisto popolnost! To pa je bilo za dušo!
Zdaj pa domov slikati! Platna že čakajo! Barve že čakajo! Polno idej že imam!


Rdečkasto srečen dan v vseh pogledih! Življenje je čarobno!




P.S.: To je to! Bryan Adams and Barbra Streisand - I Finally Found Someone (https://www.youtube.com/watch?v=dNfP1gWtQYY)

ponedeljek, 21. avgust 2017

F**kin' popolno!

Neverjetno sem hvaležna, da mi je dosegljivo toliko navdiha! Vsepovsod okoli sama lepota. Ponoči zvezde. Podnevi sonce. Ali pa oblaki! Pa če to ni popolnost!

Da niti ne začnem z mojim domom. Mojim zavetjem. Čudovita velika sedežna, kjer večino časa preživim ob pisanju. (Ali pa kje v kaki luškani kavarnici, kjer ideje kar same stečejo. Mislim, da je nekaj v kavi… Ali zraku… Ali lepoti ambienta… Ali sreči, ki jo občutim, ko se malo razvajam… Ali pa vse skupaj…) Potem pa moja velika postelja. Poslikana stena za njo z mojimi najljubšimi barvami. Barvami ljubezni. Pinki in rdeči… In zlato ogledalo. Ogromna omara. Čudovite oblekce, ki me v sekundi objamejo s svojo lepoto. Slikarsko stojalo. Veliko različnih barv. Pisalna miza. Fotelj za meditiranje…

Kopalnica s kadjo, ki mi nudi nešteto priložnosti za kopeli s soljo in lističi vrnice… Tuš… Pralni stroj, ki mi pere moja čudovita oblačila. Mehčalec, ki prežame moja oblačila, da dišijo sanjsko.

Uh, potem pa kuhinja, kjer nastajajo kreacije, ki mi nahranijo telo in dušo.

Veliki balkon, kjer visi črtasta mreža. Moj kotiček za razvajanje. Užitek. Počivanje. Dremanje. Branje knjige. Zajtrke. Kosila. Večerje. Seveda pa čudovit razgled na griče, krošnje dreves, ki se zibajo v vetru. Tišina. (Razen, če ne poslušam glasbe. Na glas… ali še bolj na glas.)

Moja polica s knjigami. Osebna knjižnica čisto pri roki. To pa sploh obožujem.

Hodnik s fotografijami trenutkov s potovanj, ki so bila izjemna. Poln barv. Omara s čevlji! Čevlji! Obožujem!

Čista popolnost!

Obožujem zavetje mojega doma, kjer sem lahko vse, kar sem. Pa če to ni raj, potem pa ne vem (če sploh hočem tja…)!

Zdaj pa malo ven! Fotografirati! Me že čakajo galebi… in reka… potem pa nazaj, v varno zavetje doma!

Srčen dan v vseh pogledih! Cmok! Cmok!







P.S.: Popolno! POPOLNO! P!nk - F**kin' Perfect (https://www.youtube.com/watch?v=ocDlOD1Hw9k)


P.S.: Najboljše še je pred mano! F**kin' izjemno!

nedelja, 20. avgust 2017

Aaaaa! Srečaaaaa!!!

Obožujem hrano. Njen okus. Kako se topi v ustih. Tako rada kuham. Vonj po kosilu! Pričakovanje, kdaj bo! Občutek, kako me sladoled haldi, se počasi topi v ustih. Kako me kava poživi, ko jo pijem čisto počasi… Uživam v dobrih jedeh. Raznolikih. To mi daje energijo. Svežina vode.

Dobivam pa energijo tudi drugje. Življenje se pretaka skozi mene. Neskončno navdiha je v tem. Narava. Radost. Optimizem. Nešteto možnosti. Zamujena ladja? Ni problema. Pride še ena. In še ena. In še ena…

Včasih pa sem bolj pri minimumu. Kot telefon, ki ima še čisto malo baterije. Zaslon se zatemni. Delajo še samo osnovne funkcije. Omejeno delovanje… Energija v meni, pa samo je tam. Samo spomnim se te neomejene življenjske moči. Ampak danes ne! Danes je moj dan! Najlepši dan mojega življenja! Obožujem čas zase, ko si polnim energije.

Kaj me veseli? Danes začnem  s stvarmi na A. Kot abeceda. Avto, ker se lahko peljem kamorkoli z njim in mi daje svobodo gibanja! A.A.A. Aaaaaa! Daj no! Abstraktnost! Aduti pri kartah! To me osreči! Ahat! Pinki barve! Aha trenutki! Tako je to! Kako me to preseneti! Vem, spoznanje! Ajda! Ajdov kruh z orehi! Uuuu! Akvareli! Album s slikami! Napitek z aloe vero z okusom grozdja! Avra! Lep ambient! Pa saj ni tako malo stvari na A, ki jih obožujem. To še je mene presenetilo.

Včasih me kar vleče! Slikanje. Potem pa ne morem nehati! Potegne me noter v skrivnostne čutne užitke ustvarjanja. Nastajanja. Porajanja novega. Komaj čakam! Barvitost.

Včasih pa me kar zajame bla bla bla v moji glavi! Sploh ni pomemben ta glas. Ni zame! Ni nič osebnega! Nič mi ne naredi! Smo če mu dajem pomen, potem oživi… Pride in gre! Osvoboditev!

Ko nehamo ponavljati vedno stare misli, potem pride nova pesem! In jo že obožujem!

Nikoli ne bodo vsi srečni okoli! To še ne pomeni, da jok in na drevo! Ne! Nič več izgovorov, da se ne bi počutila popolnoma srečno!

Uh, kako dobro sem spala! Moja postelja me tako osrečuje, ko se pogreznem vanjo! Me objame! Zjutraj se prebudim kot nova! (Včeraj pa mi je sin nastavil mojo slikarko desko spodaj! Kar odbilo me je od nje. Kaka trdota! Malo me je presenetilo. Potem pa sem se morala smejati! Moram mu to vrniti… Ti moja mala baraba! Obožujem nagajivost!)

Radosten dan v odtenkih oprijemljivosti! Cmok! Objem! (Love y all!)



P.S.: Vse, kar si želim, se je (malo) zabavati! Veselje!
Tu sem! All I Wanna Do - Sheryl Crow (https://www.youtube.com/watch?v=a-SaoaXfz6E)