HREPENENJE

Smo ženske res zaveznice?! Pa vemo, da ni tekmovanja med nami?! Vsaka prispeva svoj košček.

Velikokrat imam občutek, da imamo ne prirojeno, ampak privzgojeno hibo, da nismo dovolj. Potem hodimo po poteh. Čakaj. Stop. Da ne bom posploševala. Bom pisala v prvi osebi. Potem hodim po poteh, ko želim to skompenzirati na tak način, da sem vse – za vse. To me tako izčrpa, da se niti same več ne poznam.

Res pa je, da me je starost – (no, no, nisem še stara - zrela) izučila, da nikoli ne morem zadovoljiti vseh, niti jih ne morem osrečiti. To je delo brez konca in brez učinka. Nesmiselno, kot bi želela ustaviti rekla in ji ukazati, da teče nazaj po strugi. Ne da se. Nikoli.

Ne bom rekla, da sem se rodila s to modrostjo. Verjetno sem se res, samo so potem vplivi moje vedenje usmerjali drugače – dober prevzgojni proces, kaj naj rečem. Še zdaj se želim tega vsega rešiti, se oprati vse te nesnage prileganja sistemu. Modrost, ki mi je bila naravno dana, pa so podkrepile številne praktične izkušnje, ko sem (ne)sebično dajala sebe na stran. Pa to ni nesebičnost, ampak hrepenenje po odobravanju, če že za vso sprejemanje in ljubezen ni. Ali pa vsaj razumevanju.

Kot sem že omenila, ni se izšlo. Ne zame, ne za druge. Imeli so občutek, da jih želim preoblikovati v srečne osebe, čemu so se upirali (in se še vedno, bodimo realni). Tudi zame ni prineslo zaželenega.

Zdaj saj vem ali začenjam spoznavati, da je vsa ljubezen, ki jo želim prejeti – v meni. Sama si jo lahko podarim. Tudi sprejemanje. Razumevanje.

Nekje sem videla napis, misel, da ko starši razočarajo otroke ali so do njih pač, manj kot ljubeči. Otroci nikoli ne nehajo ljubiti staršev, zasovražijo sebe.

Mogoče sem vedno tako hrepenela po ljubezni, ker se učim, kako se imeti res rada. vso sovraštvo sem usmerila nase. Žalostno. Ampak, ko spregledam, sprejmem, sem že na poti zdravljenja.

Zdaj pa je čas, da se imam res rada, se sprejemam in se cenim. Malo po malo, ni treba reki toka v obratno smer obračati. Samo bolj plavam s tokom ljubezni, ki je moja resnična narava in mi jo narava tudi vsak dan – radodarno ponuja. Ljubezen. Harmonijo. Mir. Obilje za vse.

Sprejemam. Zdaj dvigam roke k nebu. Sprejemam. Sprejemam, tudi sebe.

Ljubeč radosten ljubek igriv miren lahkoten spontan sprejemajoč navdihnjen radosten edinstven bogat razkošen iskreč harmoničen jasen blažen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in uživaj v sebi. Čudovita si.

USTVARJAJ!!!

Kako zanimivo je branje! Vem! Moja duša cveti in se napaja ob užitku modrosti! (Pa tudi lahkotnosti! Obožujem ljubezenske zgodbe. Samo ne take enostavne! Malo se mora zakomplicirati ali pa biti vsaj zabavno!)

Zdaj berem Ženska, ki teče z volkovi – Clarissa Pinkola Estes! Kake zgodbe pa so tu noter!

Samo na kratko bom povedala eno! Babica se je rada enkrat na teden lepo oblekla in šla z vlakom v mesto, kjer si je ogledovala izložbe. Imela je tako lep velik svečan klobuk, ki si ga je vedno nadela za potepanje. Potem pa se je poročila na odročno kmetijo. Imela je otroke in vse to. Nekega dne pa je vse pospravila, pobrisala tla, si oblekla najlepšo obleko. Tudi klobuk je poiskala in si vzela življenje!

To me je kar pretreslo! Ne glede v čem naša duša uživa, čas je, da to živimo!

Piše tudi, da če nismo dobile raznih pohval, kako smo drugačne, čudne, nore in še vse druge… - delamo nekaj narobe in smo definitivno preveč pridne. Čas je, da se povežemo s svojo divjo naravo. Ni še prepozno za vse pohvale, pravi! Življenje se odvija na robu, ko naša divja narava zacveti.

To se me je res dotaknilo. Prav pomirilo me je. Končno sem normalna! Tako da nisem!

Pa še to je napisala:

»Do

your

art!«

ne ustavljaj se. Glasovi bodo, kako je vse bedno in zanič in ni nič vredno. Samo hodi naprej. Ustvarjaj! Napisala je tudi nekaj takega… Drži se. Hodi naprej. Vzdrži. Poberi se. Samo pojdi naprej. Prej ko slej se bosta ti in tvoja resnična pot srečali!

Neverjetno! To pa mi je navdih preko vsega! Točno to sem potrebovala… neizmerno sem hvaležna, da sva se srečali s Clarisso in da mi je razodela vse te modrosti! Zdaj pa jih lahko živim. Dragocena knjiga!

Zdaj pa uživaj in teči z volkovi! Ali volkuljami!

Ljubeč radosten ljubek igriv miren hvaležen harmoničen kreativne soustvarjalen pester prazničen razkošen razigran bogat blažen bleščeč sijoč slasten sočen dan poln božanskega obilja!

Clarissa pravi, da je za vsako ustvarjalnost zdravilo! Samo ustvarjaj naprej! Če imaš blokado pisanja, samo piši naprej! Samo pojdi naprej! (Glede vsega ustvarjanja, ne samo pisanja!)

Danes pleši skozi dan!

IMAM SE DOVOLJ RADA!!!

Razmišljam, če se imam dovolj rada, da premagam strah. Pred vsem. Rada bi samo bila pogumna in bi zares živela pristno. Samo to si želim.

Potem pa si mislim, če bi si res samo tega želela, bi tako tudi živela. Ne bi imela navideznih blokad.

Kako je že vprašal Bashar, če v vsakem trenutku dneva živim najboljše, kar je možno. Saj ne vem, če je res bilo tako.

Samo vem, da v vsakem trenutku dneva izkoriščam svoje najvišje potenciale, da živim svoje življenje najbolj radostno, osrečujoče in izpolnjeno, kar le lahko!?

Mogoče je bilo bolj tako. V glavnem. Smisel je bil tak. Ni blokad.

Samo jaz ne izbiram več sreče, kot bi jo lahko. danes sem jo izbirala malo več. Danes sem jo izbirala s srcem. Danes sem samo živela polno. Uživala sem v vsakem trenutku. Tudi zdaj, ko se grem ob ognju in pišem. Tudi, ko sem božala mačko Bliss na zibelki.

Res živim svoje sanje zdaj?

Tudi če bom odlašala, ne bodo šle stran. To so mi danes rekle boginje v kartah od Doreen Virtue. Torej je tudi odlašanje brez pomena. Zares.

Česa me je tako strah? Da bom še bolj srečna, mirna, izpolnjena, bogata, radostna, prijateljska, ljubeča?!? Kaj je tu tako groznega??!!

Si globoko v sebi mislim, da sem vredna tega*, ali se moram zadovoljiti z manj?! (*Tega pomeni v stavku – srečna, izpolnjena, zadovoljna, ljubeča, ljubljena, mirna, bogata…)

Če bi res verjela, da sem tega vredna, tudi v svojih kosteh, bi tako tudi zares živela. Vem, da bi. Ne rabim skočiti v novo življenje. Lahko pa danes spet izberem malo več sreče. Lahko. Res lahko in tudi bom. Kosti pa bodo tudi počasi vpijale vso to ljubezen in radost, dokler ne bo to najbolj normalna stvar, da se imam res rada in si zaslužim srečo in vse drugo.

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren mogočen nagajiv blažen bogat harmoničen vesel igriv pester pristen živahen iskren jasen dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Sledi svoji sreči!

VSE V NAS JE ČAROBNO!!!

Prej sem na nekaj pomislila, o čem bi rada pisala. Seveda se zdaj ne spomnim.

Čakaj. Skoraj je že bilo tu.

Ne.

Sem že mislila napisati, da je vse pomankanje laž. Kaj pa, če je res?

(To ni bilo to, o čem sem želela pisati. Padlo mi je z glave.)

Dovolj je bilo zarot.

Kako lepa je narava. Prej sem šla na sprehod in opazila tako lepa drevesa. Tako sem se predihala, da še zdaj vse v meni vibrira v vibraciji miru, obilja, harmonije in ljubezni. res je lepo biti v naravi in samo vsrkati vso to lepoto. Čarobno je.

Tudi mi smo čarobni. Vse v nas je čarobno. Kaj če bi nas že od vsega začetka učili, da naj sprejmemo vso svojo čudovitost. Ne rabimo biti na vseh področjih geniji. Lahko pa odkrijemo, kaj nam leži in tu ustvarjamo čarobnost. Ne gre niti za to, da smo boljši od drugih. gre za vibracijo ustvarjanja, ki v nas prebuja in spodbuja, da ljubezen plamenti z ognjem, ki se ga ne da pogasiti. To je čarobnost obstoja. Vsi skupaj sodelujemo. Vsak dela, kar ljubi. Tako soustvarjamo mrežo sopovezanosti, ne soodvisnosti.

Vsak živi svojo poetičnost in skupaj smo simfonija radosti življenja, ki je nenehno v toku ljubezni. ni napačnih ovinkov. Vse je izraz in udejanjanje ljubezni. vedno.

Več kot opazim lepote, več je je v mojem življenju. Tako mi je prej rekla Kassandra – Suzan Ashley, ko sem poslušala stari posnetek.

Res sem opažala lepoto in res se je vse še bolj umirjalo in postajalo še bolj čarobno. Vse se je ustavilo v lepoti trenutka. Vse je bilo popolno. Še vetrc. Še sonce. Vse. To je pravo zadovoljstvo, da polno živim svoje življenje – po svoje. In to je v miru, ljubezni, harmoniji in obilju za vse.

Danes se sprosti v resnično lepoto vsega, kar te obkroža. Čudovita si. izjemna si. uživaj ta dan in svoje življenje.

Sprejmi vso lepoto, ki jo ima življenje zate. Zdaj.

Ljubeč pristen ljubek radosten miren radodaren razkošen razigran harmoničen naraven pester pristen bogat živahen edinstven dan poln božanskega obilja!

Naj se ogenj v tebi razplamenti in gori za vedno. Vse je čarobnost. Zaupaj v svoje dobro.

VSE JE ČAROBNO!

 Zdaj sem si zakurila, da mi je toplo. prav prijetno je. Drva so se tako zataknila, da so vsa bila v zraku. Dolgo ne bi tako gorelo. Vsi rabimo prizemljitev. Zdaj sem jih povezala skupaj, da spet gori kot divje. Res je lepo gledati ogenj. Pomirja me.

Prej sem sedela zunaj na zibelki in je bilo čarobno. Gozd je čarobno šumel, listje je šepetalo skrivnosti miru in sonce je vse ožarjalo z zlatim sevom obilja, ki ga je dovolj za vse. Res je čarobno. Narava je čarobna.

Kaj če je res vsega dovolj za vse, pa smo samo sprogramirani, da ni nikoli dovolj?! Da če že imamo vse, pa še rabimo več. Ne tisto, kar imamo, tisto ni dovolj. Rabimo kaj novega in svežega. Kakšna bedarija?!!

V osnovni šoli se spomnim, da niti kavbojk ni bilo za dobiti. Kaj smo sploh nosili v šolo?! Hlače. Pa krila. Hlač se ne spomnim. Verjetno so bila iz platna.

Zdaj pa imam kavbojk toliko, da jih v enem letu niti ne nosim vseh, ker imam svoj najljubši model in nosim samo ene in iste. Ali pa menjujem iz črnih v svetle, ali temno modre. Tu pa se konča.

Vseeno pa smo bili včasih bolj povezani z naravo. Igrali smo se skupaj, vsi otroci z vasi. (Ne gre se za nostalgijo.) Zdaj pa imamo vsega dovolj in več kot preveč, pa nimamo časa, da bi ga namenili temu, kar je resnično pomembno. Pristnim odnosom. Ne samo, ko gre komu dobro. Tudi ko ne gre tako dobro. Takrat še je bolj dragoceno slišati prijazen, sočuten glas. Prijateljstva, družina, otroci, partner, sosedi – so pomembni.

Zdaj je življenje lepo, uživaj ga. vsrkaj vso lepoto bogastva.

Samo to še. Mislim, da nas želijo prepričati, da smo dovolj samo, če imamo vse najnovejše. Če ne si zadaj in starina in zastarela. Mislim, da to koristi tistim, ki so že bogati, da se še bolj bogatijo na naš račun. Ko imajo norci denar, pametni služijo. Ali kako že gre ta rek…

Kaj pa, če je oseben slog tvoj podpis?! Si upaš?!!! Ne samo pri oblačenju, tudi drugače. Si lahko v miru, ljubezni, harmoniji in zaupaš, da je obilja za vse – vedno dovolj!? Ne nasedaj drugim manipulacijam…

Ljubek srčkan ljubeč sijoč svetel slasten miren sočen okusen iskren harmoničen zaupljiv blažen igriv razkošen razigran bogat dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, ki je zate zdaj in zaupaj, da je vedno tako.

ČAROBNOST!

 Lepo življenje imam!

Vse je tako čarobno!

Vsaka malenkost je dragocena in vsaka malenkost je darilo! Vse se tako lepo poveže v celoto! Izjemno!

Danes dovolim ljubezni, da orkestrira moje življenje.

Danes se vsa prepuščam. Mislila sem, da moram vse nadzorovati in imeti pod kontrolo, pa mi ni treba! Res mi ni treba!

Življenje je prelepo in čudovito! Danes podarjam vsemu življenju kontrolo, da me vodi z ljubeznijo. Danes sprejemam vse dobro, kar ima življenje zame!

Danes sprejemam vse, kdo sem in zaupam, da je vse dobro v meni! Vse ima smisel in je napolnjeno z radostjo.

Kako rada imam življenje!

Želim živeti!

Obožujem tudi svobodno voljo, da lahko živim, kako je meni ljubo.

Dovolj je bilo ugajanja in normalnosti! Zdaj je življenje drugačno. Zdaj je življenje res moje in res ga ljubim. Z vsakim koščkom. Z vsakim delčkom sebe. Dopuščam, da se ljubezen vpija še bolj močno in radostno! Vse dokler ne bom vsa prepojena do zadnje pikice mojega bitja!

Uživaj mi!

Ljubeč ljubek čaroben izjemen vesel edinstven celovit optimističen živahen spontan hvaležen harmoničen radosten razkošen bogat razigran blažen iskren pristen dan poln božanskega obilja!

Zaupaj si! Ti veš, kdo si! Ti veš zase!

SLEDI SVOJEMU SRCU

 Prijateljstvo je dragoceno.

Polna sem veselja in radosti. Polna sem tega, kdo sem. Zdaj se končno lahko izrazim. Zdaj lahko polno zaživim v vsej svoji lepoti! Zdaj lahko iskreno ustvarjam lepoto tega vsega, kdo sem. Zdaj sem lahko srčnost in pristnost.

Vsa moja lepota se lahko še bolj izrazi skozi vse, ko sem obkrožena z ljudmi, ki so tako samosvoji. Všeč mi je, da se dopolnjujemo. Ne pa samo opažamo razlike in se zaradi tega oddaljujemo.

Živim svoje lepo dragoceno življenje.

Res mi je lepo!

Veselim se tega dne in vseh naslednjih. Polno jih želim živeti. Ne samo živeti ali životariti – želim okusiti njihovo sočnost in slastnost. Želim biti radost. Želim uživati radost. Želim deliti radost z vsemi, kdo sem. želim deliti pravo sebe z vsemi, kdo sem

To je prava sočnost življenja. To je prava sočnost ustvarjanja vseh dni. Tako da lahko zares zasijem. Tako, da lahko zares uživam ta dan, to uro, to minuto. Polna sem navdušenja. Polna sem srčnosti. Polna sem iskrenosti.

Danes sem zaljubljena v življenje! Tako dobro je z mano! Tako sem hvaležna in radostna v vseh pogledih!

Vse se odvija natanko tako, kot se mora in je prav. Zaupam! (Kaj bi jaz z mojim malim načrtom, če lahko sledim Bogu, ki ima pregled nad vsem in me vodi z ljubeznijo! Kaj bi si sploh želela več!)

Uživaj mi ti tudi na polno v vseh pogledih ta čudovit dan in sebe!

Sprosti se!

Vse je dobro!

Ljubeč ljubek srčkan miren sijoč slasten sočen strasten hvaležen harmoničen razigran razkošen radosten vesel pester bogat blažen edinstven dan poln božanskega obilja!

Uživaj mi!