Razmišljam, če se imam dovolj rada, da premagam strah. Pred vsem. Rada bi samo bila pogumna in bi zares živela pristno. Samo to si želim.
Potem pa si mislim,
če bi si res samo tega želela, bi tako tudi živela. Ne bi imela navideznih
blokad.
Kako je že vprašal
Bashar, če v vsakem trenutku dneva živim najboljše, kar je možno. Saj ne vem,
če je res bilo tako.
Samo vem, da v vsakem
trenutku dneva izkoriščam svoje najvišje potenciale, da živim svoje življenje
najbolj radostno, osrečujoče in izpolnjeno, kar le lahko!?
Mogoče je bilo bolj
tako. V glavnem. Smisel je bil tak. Ni blokad.
Samo jaz ne izbiram
več sreče, kot bi jo lahko. danes sem jo izbirala malo več. Danes sem jo
izbirala s srcem. Danes sem samo živela polno. Uživala sem v vsakem trenutku.
Tudi zdaj, ko se grem ob ognju in pišem. Tudi, ko sem božala mačko Bliss na
zibelki.
Res živim svoje
sanje zdaj?
Tudi če bom
odlašala, ne bodo šle stran. To so mi danes rekle boginje v kartah od Doreen
Virtue. Torej je tudi odlašanje brez pomena. Zares.
Česa me je tako
strah? Da bom še bolj srečna, mirna, izpolnjena, bogata, radostna,
prijateljska, ljubeča?!? Kaj je tu tako groznega??!!
Si globoko v sebi
mislim, da sem vredna tega*, ali se moram zadovoljiti z manj?! (*Tega pomeni v
stavku – srečna, izpolnjena, zadovoljna, ljubeča, ljubljena, mirna, bogata…)
Če bi res verjela,
da sem tega vredna, tudi v svojih kosteh, bi tako tudi zares živela. Vem, da
bi. Ne rabim skočiti v novo življenje. Lahko pa danes spet izberem malo več
sreče. Lahko. Res lahko in tudi bom. Kosti pa bodo tudi počasi vpijale vso to
ljubezen in radost, dokler ne bo to najbolj normalna stvar, da se imam res rada
in si zaslužim srečo in vse drugo.
Ljubeč radosten
razkošen ljubek miren mogočen nagajiv blažen bogat harmoničen vesel igriv
pester pristen živahen iskren jasen dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu!
Sledi svoji sreči!
Ni komentarjev:
Objavite komentar