HREPENENJE

Smo ženske res zaveznice?! Pa vemo, da ni tekmovanja med nami?! Vsaka prispeva svoj košček.

Velikokrat imam občutek, da imamo ne prirojeno, ampak privzgojeno hibo, da nismo dovolj. Potem hodimo po poteh. Čakaj. Stop. Da ne bom posploševala. Bom pisala v prvi osebi. Potem hodim po poteh, ko želim to skompenzirati na tak način, da sem vse – za vse. To me tako izčrpa, da se niti same več ne poznam.

Res pa je, da me je starost – (no, no, nisem še stara - zrela) izučila, da nikoli ne morem zadovoljiti vseh, niti jih ne morem osrečiti. To je delo brez konca in brez učinka. Nesmiselno, kot bi želela ustaviti rekla in ji ukazati, da teče nazaj po strugi. Ne da se. Nikoli.

Ne bom rekla, da sem se rodila s to modrostjo. Verjetno sem se res, samo so potem vplivi moje vedenje usmerjali drugače – dober prevzgojni proces, kaj naj rečem. Še zdaj se želim tega vsega rešiti, se oprati vse te nesnage prileganja sistemu. Modrost, ki mi je bila naravno dana, pa so podkrepile številne praktične izkušnje, ko sem (ne)sebično dajala sebe na stran. Pa to ni nesebičnost, ampak hrepenenje po odobravanju, če že za vso sprejemanje in ljubezen ni. Ali pa vsaj razumevanju.

Kot sem že omenila, ni se izšlo. Ne zame, ne za druge. Imeli so občutek, da jih želim preoblikovati v srečne osebe, čemu so se upirali (in se še vedno, bodimo realni). Tudi zame ni prineslo zaželenega.

Zdaj saj vem ali začenjam spoznavati, da je vsa ljubezen, ki jo želim prejeti – v meni. Sama si jo lahko podarim. Tudi sprejemanje. Razumevanje.

Nekje sem videla napis, misel, da ko starši razočarajo otroke ali so do njih pač, manj kot ljubeči. Otroci nikoli ne nehajo ljubiti staršev, zasovražijo sebe.

Mogoče sem vedno tako hrepenela po ljubezni, ker se učim, kako se imeti res rada. vso sovraštvo sem usmerila nase. Žalostno. Ampak, ko spregledam, sprejmem, sem že na poti zdravljenja.

Zdaj pa je čas, da se imam res rada, se sprejemam in se cenim. Malo po malo, ni treba reki toka v obratno smer obračati. Samo bolj plavam s tokom ljubezni, ki je moja resnična narava in mi jo narava tudi vsak dan – radodarno ponuja. Ljubezen. Harmonijo. Mir. Obilje za vse.

Sprejemam. Zdaj dvigam roke k nebu. Sprejemam. Sprejemam, tudi sebe.

Ljubeč radosten ljubek igriv miren lahkoten spontan sprejemajoč navdihnjen radosten edinstven bogat razkošen iskreč harmoničen jasen blažen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in uživaj v sebi. Čudovita si.