sobota, 3. februar 2018

Nad meglo...

Nekaj slastnega sem jedla! Najboljše pa je, da je prišlo k meni domov! Čisto domov! Zares! To je moja najljubša sladica! ((Vse najboljše!))

To je bilo zadnje kar sem jedla, prej ko sem rodila sina.

Tako puhasto je in penasto!

Stric, ko sem se prvič peljala z motorjem, me je tudi peljal tja. Po avtocesti, da je motor drvel kot šus.
Seveda je to moja kremna rezina (kremšnita po domače) iz Tepanj. Če pa kaj obožujem, pa je to to! Tako je velika, da jo lahko samo pol pojem! Vsi so vedno silili v Trojane, ko smo se vračali z morja! jaz pa sem si vedno želela ustaviti v Tepanjah. Pač smo si različni. In to je lepota.

Posebna priložnost, posebno razvajanje.

Včeraj sem gledala tako dober film! Vedno rada pogledam kako dobro komedijo! To pa me tako sprosti, da še mi dolgo ostane priokus lepega in smešnega.

Malo sem se sprehajal po gozdu. Ima tako čisto energijo. Občutila sem taki mir. Notranje zadvoljstvo. Bilo je tako lepo, ko je sonce zahajalo. Ko sem prišla tja, je bila megla. Sedela sem v kavarni. Potem pa se je počasi začela dvigati. Na koncu je že nič ni bilo več! Videl se je tako lep sončni zahod.

Najlepše pa je bilo ob reki. Sonce je tako žarelo v živih tonih. Vmes je bil črni pas dreves. V vodi pa ogledalna slika najlepših barv. Mimo so plavale račke in labodi. Res je bilo lepo. Srečala sem gospoda, ki vsak dan hrani labode. Lepo je bilo poklepetati z njim. 

Ljubek jasen dan moje drage, moji dragi! Kraljice in kralji!

Cmok! Cmok!








P.S.: Ljubezen je v majhnih stvareh. Pristnosti. Iskricah v očeh. Igrivosti. Življenje je tako čarobno! Čutiš to? Sway - Dean Martin (https://www.youtube.com/watch?v=Nx0ekVnQEn8)

petek, 2. februar 2018

K A T E J A : Pamper yourself...

Hi my Beloved!

It pulled me out of the track. No, no! I'm still on the train! There are still the tracks. Somewhere close!



Kidding! Just a joke!



I realized that I can easily use others as an excuse, so I do not need to be consistent to listen to my heart. Happiness. Beauty. But it took only a blink of the eye! And then it was funny! It still is!!!

(I think the blink of the eye is an eternity. (Nothing big then!))


I did something different today. What's new now? Every day something. Just that it is… And because I can.


Today I got a little pampered and invited myself around. That feels good always.


Can I trust even more? Can I get even more relaxed and enjoy this comedy of life? Can I just lean back, take popcorn and watch? Just trust in a good end? I'm sipping coffee and looking ahead. What will it be? That's not the question. Not so important. More important is how I feel now. From bad on the way, it never came to a good end. Therefore, it is the only moment of power that I have now. Now, I want to feel a little better than yesterday. Or even a little better.


This red jacket is so light and warm. And uggs too. They are like slippers for winter. So cozy. And fashionable too. Color is trendy. Metallic. Have I said warm? And so warm. I would wear them all the time… Below I have a white jumper dress. And leggings. Today is all about cuddling. And comfort. And that is for today enough! The harmony of colors… and contrast.


A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly















P.S.: Be yourself! Be cozy! Enjoy delightful day! Pamper yourself!

Svojim ali svojim?

Vedno najdem vsepovsod polno navdiha. Tako sem hvaležna, da govorim in razumem angleško. Uh, kaki upori so to bili. Spomnim se učiteljice v srednji šoli, ko je rekla: »Kaj naj naredim? Noče govoriti!«

Počasi pa mi je lezla pod kožo. Ta angleščina. Dokler je nisem čisto vzljubila. Vsak dan sem gledala Oprah in Dr. Philla. Pogovorne oddaje o navdihu, kako živeti svoje najboljše življenje. Toliko so me omehčali, da sem potem že začela knjige in vse kar me je zanimalo brati. V angleščini seveda. Zdaj pa mi je čisto normalno!

Tvoje želje in sanje so najvišjega pomena, in tvoje so z namenom – darila višjega jaza, ki te spominja, kaj je možno.
Mike Dooley

Danes živim pristno. Bolj samosvoje. Bolj unikatno. Bolj edinstveno. Kaj to sploh pomeni?

Naredim si zajtrk, kot mi je najljubši. Spim kako dolgo mi je. Pišem. Si naredim kopel. Se odpeljem kam. Na kakšen grad. Se povabim na kavo. Preberem kakšno dobro knjigo. Pogledam kaj smešnega. Se lepo oblečem. Samo sem in pijem kavo z užitkom. Opazujem sončni vzhod. Zvezde. Mesto osvetljeno z lučkami. Naravo. Grem na sprehod. Poslušam dobro glasbo. Meditiram.

Izbiram stvari, ki so mi pri srcu in jih rada počnem.
Slikam. Pišem. Plešem?! Klepetam…

Danes je taki dan. Čisto samosvoj. Čas za užitek v malih stvareh. Samo izgledajo male. Dušo pa mi napolnijo do vrha in še čez!

Sledi svojemu sijaju! Ljubek pisan dan!

Cmok! Cmok!









P.S.: Zaupaj svojemu srcu…Če ne boš sledil svojim sanjam čigavim pa boš? Joe Cocker - You Are So Beautifu (https://www.youtube.com/watch?v=spsVigJCvNU)

četrtek, 1. februar 2018

Izbiraš?!

Prebrala sem nekaj tako lepega:

»Ti si lepa (lep),
ti si magična (magičen),
ti si sposobna (sposoben),
ti si čudovita (čudovit)!
(Le verjemi…)«
(Tiny Life Changes (https://www.instagram.com/tinylifechanges/))

Lepo, ne? Pa kaj ne? Samo da. Lepo!

Zdaj, ko me je sonce tako razvajalo vsako jutro, ga kar pogrešam. Včeraj sem jedla neki tako dober namaz s česnom. Pa je bil izjemen! Podobno kot čemaž, samo ni bil. Pisalo je česnov. Izjemno! Pa paprika na vrh! Božansko. Poskusila sem tudi bananin zavitek. Želela sem si jabolčnega, pa sem po pomoti dobila drugega. Pa ni bil slab!

Neko novo kavarnico so odprli v mestu. Ali je že kaj nekaj časa tam? Moram iti potem pogledati. Včeraj sem šla mimo in je nekdo ravno pripravljal instrumente, da se bo začela glasba v živo. Pa zakaj nisem zavila noter? (Predolgo sem že bila z doma. Bilo je pozno. Sami izgovori! Nič več! Obljubim, grem danes tja!)

Sem pa mislila, da še imam samo jaz božično vzdušje rada. Seveda z mojimi rdečimi keksastimi nogavicami. Pa sem še našla celo jelko okrašeno! To pa moram sliko priložiti. V roza belih odtenkih. Sijajno čudovito! Jeee! Še eni navdušenci!

Prej me je tako prešvignilo: »Kako bi živela, če bi lahko izbirala, karkoli bi si zaželela? Kako bi preživela ta dan?«

Pa res imam samo jaz moč, da si ga naredim po svoje. Karkoli. Danes bom to izkoristila do konca!

Danes pa čisto po svoje, moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok!

Pa! Pa!









P.S.: Zakaj ne bi po svoje, če lahko? Elvis Presley - (You're the) Devil In Disguise  (https://www.youtube.com/watch?v=kyK_GbGuxyA)

sreda, 31. januar 2018

K A T E J A : The royal blue

Hi my Beloved!

Today I have time for all the precious moments! So I'll be short ... I hope so.
 

 Nothing stops me anymore.


Focus.


I want to feel good.

Through.


Always.



More and more.


If I do not feel good, I want to feel better. That's the goal then.


I love this jumper dress. A color is so rich. Royal blue. So deep. So beautiful. So soft. So fluffy. And so warm. Enough! But is so gorgeous! I adore it!


I wear different boots with it. Gold. Brown. Gray. High. Medium. And low. Ankle boots. It’s so easy to combine. Enjoy exploring. Enjoy delicious growth!


A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly













P.S.: Be yourself! Express yourself! You are so adorable!!! Love you all!!!

Svetla točka...

Nekaj se mi dogaja. Ponavlja. Vsak dan isto! In komaj čakam vedno znova!

Kako je lahko vsak dan tako lep sončni vzhod! Vedno drugačen! Vedno drugih odtenkov. Začinjen z oblaki. Danes je tako vijoličnih barv. Popolnost. Zdaj že malo bledijo in postajajo bolj nežno vijolične, skoraj že sive barve. Lepo je, kot se tako že dan začne. Pisano!

Nekaj sem mi je zgodilo. Tako sem se morala smejati zraven, da niti nisem potem mogla povedati do konca! Samo smejala sem se in sem lahko z rokami zraven kazala! Črta dol! Potem lok! Vmes pa samo krohot!

Bilo je sredi kuhanja!

Imava tako elegantne podstavke za mehko kuhala jajčka. Dala sem jih v pomivalno korito, da sem malo odmočijo, ker je rumenjak tekel malo mimo… Takoj, ko sem odprla pipo, je tako pljusknilo! Cel curek naravnost v mene! Buššš! In to ne par kapljic! Kot bi nekdo celo cev v mene usmeril! Kar odskočila sem z odprtimi usti! Bila sem tako presenečena, da niti vode nisem mogla hitro izklopiti!

Imela sem mokro majico in hlače. In kot dežne kapljice je kapljalo iz roba moje majice na tla. Kar čutila sem mokroto! Hočem povedati, kaj se mi je zgodilo, pa nisem mogla! Preveč sem se smejala!

In spet želim skuhati riž! Kaj rabim za riž? Vodo? In kaj s polno močjo spet pljuskne vame! Spet cela cev vode! Samo da sem zdaj že vedela, kako jo je odbilo vame! Bila sem hitrejša kot prvič!!! Ne moreš verjeti. Potem sem najprej porcelanaste podstavke za jajca umaknila.

Seveda sem se morala preobleči, če me je dobesedno zalilo! Imela sem moje najljubše božične nogavice obute. Rdeče. S piškotki. Božične. Pa so bili čisto mokri!

Življenje je tako zabavno! Vam pravim! Vedno neka nova finta! Kaj takega pa še ne!

Prebrala pa sem še nekaj zelo lepega:
Spremeni zdaj.
Ljubi zdaj. Živi zdaj.
Ne čakaj na ljudi,
da ti bodo dali dovoljenje, da živiš,
ker ti ga ne bodo.
To dovoljenje je tvoja svetla točka,
vroča zadeva, zagrabi jo!
Kris Carr

Ljubek dan, moje drage, moji dragi! Nič čakati, zgrabi življenje z obema rokama in ga živi po svoje! To je tvoja svetla točka! Zmoreš!

Cmok! Cmok!









P.S.: Kaj smo rekli? Nič čakat!!! Black - Wonderful Life (https://www.youtube.com/watch?v=u1ZoHfJZACA)

torek, 30. januar 2018

Jutranje razvajanje...

Včeraj sem fotografirala tako lep sončni zahod nad mestom. Na mostu so se videle lučke avtomobilov. Tako urejeno so stali v vrsti čez cel most, kot bi mi pozirali. Vse je odsevalo spodaj v reki. Tako lepo so se videli oboki. Sonce pa je ravno prav dodalo ščepec rdeče oranžnih tonov. Popolnost!

Izostrila sem fotografijo. Ko kar naenkrat slišim tresk. Takoj sem vedela, kaj je bilo! Kolo je padlo.

Ampak nič zato! Naredila sem posnetek do konca. Pobrala kolo in vse stvari, ki so padle zraven… in se peljala proti domu. Sončni zahod pa je res bil nepozaben.

(Drugi dan sem opazila, da je košara na kolesu malo zvita! Kot pomučkan papir?! Zakaj že?! Seveda! Fotografiranje na mostu...)

Danes pa sem imela tako dober zajtrk. No, nisem bila sama. Kuhane jajčke, ravno prav mehke. Potem pa različni sirčki. Čaj. In popečeni kruh s semeni. Zdaj pa dišeča kava s cimetom. Rada imam to! Jutranje razvajanje!

Sonce tako lepo sije! Pričakujem da bo danes najlepši dan mojega življenja! Do zdaj!

Poslušala sem zanimivo  radijsko oddajo na HayHouse radiu (Barbara De Angelis), da se še vedno v nekaterih situacijah (ponovljeno družinsko vzdušje) obnašamo kot otroci. Brez moči. In te situacije se samo poustvarijo, da spoznamo, da imamo moč. Se postavimo zase, se ne rabimo dokazovati, ampak smo vredni taki kot smo. Zelo zanimivo.

Nič mi ni treba dokazovati! Vredna sem taka kot sem! Sprejemam! Samo srkam vase...

Danes pa sijte v vsej svoji moči, sijaju, moje ljube in moji ljubi!


Pa pa! Cmok!










P.S.: Danes mi bodite nežni s sabo! Brez obtoževanj! Daleč smo že prišli! Malo sočutja! Modern English - I Melt With You (https://www.youtube.com/watch?v=LuN6gs0AJls)

ponedeljek, 29. januar 2018

K A T E J A : Lovely skirt in 1001 way!?!

Hi my Beloved!

 I admit I'm still a little in a festive atmosphere, mood. Well, it's a holiday every day. It's festive when I see the sun in the morning. I'm going for a walk to the river. The sun shines behind the clouds. I know!!!



We're still celebrating! Birthdays! Every week, something interesting is interesting. I love talking. Diversity. Dance. Singing. Laughter. Good food! No one is in any hurry. We really take the time to talk. It's always funny. I love my family. And all others...

Let festivities continue! Now and forever! Where are those wonderful clothes? Jewellery? Above all, festivity in the heart, when I feel love, connection, playfulness, beauty and holiness of gatherings.



It's always better to have a nose in a good book than someone else's stuff.
Amy Morford

I've never been so excited to talk (gossip...) about others, as on topics that are of interest to me at the moment. I always fall in the interesting delightful expanding. This is my research. My passion.



Now my passion is painting. And the dressing. And the writing. Most of all, the topics of happiness. It has always been interesting to me. Can I really be happy, no matter what? Today? Now? This moment? What do happiness mean to me (to you)?


Here is that lovely faux leather skirt! I would wear it every day! (Why not!?! All week challenge. Lovely skirt in 1001 way!) I took my shoes to the shoemaker, that he sawed the flowers on them! I adore them! Should I say something about leopard pattern? It’s classic. I love it. Always.



A lovely day full of adventure!



Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly













P.S.: Be yourself! Express yourself! You are so adorable!!! Love you!!! Be happy!

Senzor??!!! Dela!!!

Izbrskala sem nekaj zanimivega. Star dnevnik vizij, kje sem si pisala afirmacije. (Kot tabla vizij, samo debel zvezek!) Kako mi je to bilo zanimivo. Seveda sem prebrala komaj prve štiri. Počasi. Nič mi ne bo ušlo.
Prva je o hvaležnosti.

Nekako tako.

Hvaležna sem, da sem. Hvaležna sem, da sem, kje sem. Hvaležna sem, da sem zaradi vsega, kar je bilo, točno tukaj kot sem.

(Mislim, da sem čisto drugače napisala, kot je bilo tam! Prepričana pa sem, da je bila omenjena beseda hvaležnost…)

Več kot cenim stvari, ki so, kot so, bolj se odpiram novemu dobremu. To pa čisto verjamem.

Stanovanje se mi je osvetlilo. Ne vem zakaj. Senzor ni delal. Imam tako napredno luč v verandi, da ko odprem vrata, se mi sama prižge. (Ne tako na občutek… Saj je senzor zraven.)

Ampak ni delala. Osvetlitev. Mogoče že več kot eno leto. Ali dve… Ali…

Živela sem v temi. Prišla sem v temo… domov. In ravno tam je tako velik ogledalo, da se cela vidim.
Zdaj pa spet sveti! Neverjetno!

Meni pa se je zdaj v trenutku nekaj drugega posvetilo! Kam bom šla fotografirati! Jupi!!!

Bratranec mi jo je popravil. Ni bil kriv senzor. Ker je delal, čeprav je visel bolj na nitki. Ampak zdaj imam novega, ki zajema celi spekter vhodov… spalnico, dnevno, kuhinjo, kopalnico! In seveda vhodna vrata! To pa je že tako stari pokrival. In zdaj imam luč!

Sprašujem se, kaj je tista moja luč? Kaj mene razveseli? Kaj me osreči?

Saj je bilo življenje v temi tudi nekako znosno. Najprej še me je motilo. Potem pa sem počasi sprejela, da pač ne sveti. Navadila sem se na temo tam. Še malo pa bi skoraj pozabila, kako lepo imam poslikano verando!

V življenju se ne bi rada navadila na temo. Ali vedno manj svetlega. Rada imam sijaj. Zato vedno znova brskam po stvareh, ki so mi v veselje. Radostna rast. Če ne stagniram. Rada berem. Grem v naravo. Se pogovarjam. Slikam. Pišem. Raziskujem! Vse to so moja veselja, ki me držijo v luči.

Imam pa senzor za mrak! Opa! Čas je za razvajane! Srečnice mojega življenja! Je pa res, da imam toliko jutranjih obedov, da me mrak bolj redko obišče. Včasih pa me, takrat pa si dam popraviti senzorje!

Ljubek dan moje drage in dragi!

Cmok! Objem!









P.S.: Življenje je čarobno, sploh, če dela senzor za luč. Bobby McGee ~ Janis Joplin (https://www.youtube.com/watch?v=jn7dKI3fbYg)

nedelja, 28. januar 2018

Danes zaupam...

Neverjetno je, kako je vsak sončni vzhod lep. Izjemen. Popolnost. To pa me tako razveseli. Taka lepota, kot bi najlepše in najbolj žive barve že zjutraj razlili čez nebo.

Res cenim svoje stanovanje, da imam tako lep pogled na celotno pokrajino v daljavi. In velika okna, da vidim vso prostranost neba in gričev.

Še bolj rada pa imam toplino doma, ki mi jo nudi. Tisto pristno domačnost, ko sem lahko vse, kar sem v resnici. Se smejem še bolj naglas. Se krohotamo. Žgečkamo. Se umirimo in povežemo ob obredih kosila, pitja čaja ali kave. Sploh pa skupnih zajtrkih. To mi je tako pri srcu. Kar topim se, ko pomislim, kako lepo življenje imam. Res cenim to!

Res bi rada napisala, da cenim mojo sestro. Tako super se je pogovarjati z njo. Obe rasteva radostno, bolj ali manj… In vedno so tako zanimivi pogovori. Vedno ugotovim kaj novega. To pa res cenim. Občutim vedno bolj resnično, otipljivo, da je vse v moje najvišje dobro.

Lahko zaupam še bolj? Se lahko še bolj sprostim in uživam v tej komediji življenja? Se lahko samo naslonim nazaj, si vzamem kokice in opazujem? Zaupam v dober konec? Srknem kavo in gledam naprej. Kaj bo? Ni tako vprašanje. Ni tako pomembno. Bolj pomembno je, kako se počutim zdaj. Iz slabega na poti, še nikoli ni prišel dober konec. Zato je edini trenutek moči, ki ga imam zdaj. Zdaj pa se želim počutiti malo boljše kot včeraj. Ali še malo boljše.

Danes zaupam.
Zaupam svojemu telesu.
Zaupam svojemu notranjemu vodstvu.
Zaupam svojim čustvom.
Zaupam svojemu srcu.
Zaupam univerzumu.

Ljubek sijoč dan moji dragi!

Cmok! Cmok!

Pa! Pa!









P.S.: Ljubezen je otipljiva, sploh ko opazujem naravo (tudi v sebi)… The Isley Brothers - Shout (https://www.youtube.com/watch?v=nEjLFpU2pJ4)