Včeraj sem fotografirala tako lep sončni zahod nad mestom. Na
mostu so se videle lučke avtomobilov. Tako urejeno so stali v vrsti čez cel most,
kot bi mi pozirali. Vse je odsevalo spodaj v reki. Tako lepo so se videli
oboki. Sonce pa je ravno prav dodalo ščepec rdeče oranžnih tonov. Popolnost!
Izostrila sem fotografijo. Ko kar naenkrat slišim tresk. Takoj
sem vedela, kaj je bilo! Kolo je padlo.
Ampak nič zato! Naredila sem posnetek do konca. Pobrala kolo
in vse stvari, ki so padle zraven… in se peljala proti domu. Sončni zahod pa je
res bil nepozaben.
(Drugi dan sem opazila, da je košara na kolesu malo zvita! Kot pomučkan papir?! Zakaj že?! Seveda! Fotografiranje na mostu...)
(Drugi dan sem opazila, da je košara na kolesu malo zvita! Kot pomučkan papir?! Zakaj že?! Seveda! Fotografiranje na mostu...)
Danes pa sem imela tako dober zajtrk. No, nisem bila sama.
Kuhane jajčke, ravno prav mehke. Potem pa različni sirčki. Čaj. In popečeni
kruh s semeni. Zdaj pa dišeča kava s cimetom. Rada imam to! Jutranje razvajanje!
Sonce tako lepo sije! Pričakujem da bo danes najlepši dan
mojega življenja! Do zdaj!
Poslušala sem zanimivo
radijsko oddajo na HayHouse radiu (Barbara De Angelis), da se še vedno v
nekaterih situacijah (ponovljeno družinsko vzdušje) obnašamo kot otroci. Brez moči.
In te situacije se samo poustvarijo, da spoznamo, da imamo moč. Se postavimo
zase, se ne rabimo dokazovati, ampak smo vredni taki kot smo. Zelo zanimivo.
Nič mi ni treba dokazovati! Vredna sem taka kot sem! Sprejemam! Samo srkam vase...
Danes pa sijte v vsej svoji moči, sijaju, moje ljube in moji
ljubi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar