ZELO SEM LJUBLJENA

Kako zelo sem ljubljena! Šepeta mi ples vetra in listja. Boža me toplo sonce, ki kuka skozi oblake. Poljublja me blagost vetrca na licu, ki mi pripoveduje sladke besede o lepoti življenja.

V daljavi ostajajo sivi oblaki, ki so samo ozadje vsega lepega. V sebi nosijo hranljiv dež, ki bo prepojil zemljo, da bo še bolj rodovitna. Še bolj se bom lahko odprla ljubezni in se razcvetela v najlepšo divjo vrnico, kar sem sploh lahko.

Ni potrebno primerjanje ali gledanje v drugih vrtnic. Sama sem tukaj, da rastem po svoje – živim svojo zgodbo. Praznujem življenje tako, da si dovolim biti pristna. Vse ostalo, kaj pa je manj kot ljubezen, pa samo spira toplina dežja ljubezni in odnese moč vetra. Naj zdaj zrak odpihne vse, kar ni več moje in kaj mi ne služi, da sem res pristno razcvetena v najlepši cvet, kar je le mogoče zame.

Danes spet zaupam dobremu, da je tu zame. Vse je mogoče. Opuščam vse navade gledanja čez ramo, kdaj me bo zadela puščica bolečine. Obdana sem v kokon ljubezni, ki je tako gosto prepreden znotraj mojega srca in vse okoli mene, da lahko vstopi samo povabljeno – kar pa je ljubezen ali višje.

Hvaležna sem in prav srečna sem za vsako izkušnjo, ki me je pripeljala do tega trenutka! Moje srce je skupek izkušenega naredil še bolj mehko, da še bolj ljubim pristno in sem še bolj ljubljena iz vsega srca. Nežnost mojega srca je sposobna širitve, da sprejmem in tako dajem še več ljubezni! Kako sem hvaležna za to! Moje srce ni okamenelo, samo razširilo se je v še več ljubezni! Bog, kako lepo življenje imam!

Presrečna sem!

Danes odpri svoje srce do konca in potem ga odpri še malo bolj! Kako lepo je ljubiti z vsem srcem in biti ljubljena z vsem srcem! Preneseš toliko ljubezni! Čudovita si!

Ustvari si čaroben izjemen ustvarjalen poln izpolnjen blažen dan poln božanskega obilja!

Že zdaj si vredna ljubezni, točno takšna kot si! Izjemna si! Sploh veš, kako si ljubljena!!??!! Vsak trenutek dneva ti šepeta ljubim te in te objema s svojo zdravilno ljubeznijo. Nastavi mu lička in vse, kdo si – sprejmi vso ljubezen, ki je zate! Vredna si tega!

NAJBOLJŠE

Najprej sem vredna svoje ljubezni. Najprej sem vredna svojega časa. Najprej sem vredna svoje pozornosti. Samo tako se lahko moj vodnjak tako napolni, da prekipeva preko roba z ljubeznijo. Drugače vse, kar dajem, zamerim ali želim povračilo – kar pa ni v resnici dajanje iz srca, ampak izmenjava. Kar je dano, naj bo dano iz ljubezni, ker si to sama želim podariti, brez nalepke zraven, naj se vrne neštetokrat pomnoženo.

Ne rabim biti zagrenjena, ker sem si tako zelo želela potrditve od drugih. Ali ljubezni ali odobravanja, da sem dobra. Kaj dobra, fantastična sem! Izjemna! Božanska! Res je, bog me je ustvaril z ljubeznijo! Božanska sem! Res je! Zdaj pa to sprejemam in to živim.

Danes živim po svojih najboljših zmožnostih in sposobnostih, najboljše, kar le znam! Temu se reče svoje polno življenje. Ne bom več hrepenela po izražanju svojega potenciala, živela ga bom.

Ne bom več pustila travmam preteklosti, da se mešajo v moje življenje. Zdaj sem dobro. Zdaj je nov trenutek. Zdaj lahko živim polno in srečno. Ne bom več pustila, da karkoli zastruplja mojo priložnost za srečo. Lahko sem sijoča in pristna. Lahko sem ljubezen. Lahko sem navdih in izpolnjenost. Zdaj pa to sem.

Spuščam vse, kar je manj kot ljubezen. Zdaj v tem trenutku sem dobro. Celo super. Navdušeno. Polno ustvarjalnega ognja in igrivosti. Želim se bolj zabavati. življenje ni tako resno, kot izgleda.

Zdaj sem prebrala misel do Byron Katie (Izprašaj svoje Misli, spremeni Svet): »Ne bodite tako previdni, saj si bosta kaj naredili!«

Res je, kaj če bi se danes malo bolj zabavala! Pa daj no, to si zaslužim. Tega sem vredna! Lahko celo uživam! Kaj pa to!!! neverjetno! Res je, neverjetno fantastično!

Danes se igraj in se zabavaj! Lahko celo uživaš! Danes si podari dan, kot si ga res želiš! spoznaj se in se osreči. Danes izbiraj s srcem!

Ljubek čaroben zabaven iskren igriv lahkoten spontan navdihnjen poln dan užitka in božanskega obilja!

Tu smo, da bi uživali! Tu smo, da bi živeli polno in iskreno. Blaženost je tukaj, samo sledimo svojemu srcu! kaj če smo bili res rojeni za to, da živimo iz srca in smo do zdaj zapravljali čas! poveži se s svojo pristno naravo in polno zasij! Čudovita in lepa si, moja draga! Vredna si in zaslužiš si ljubezni.

 

ODPRI SRCE

Sprašujem se, če je iskanje odobravanja in dokazovanje pred drugimi nek način pomankanje zaupanja vse. Ali pa pomankanje ljubezni do sebe. Ali vsaj osnovnega sprejemanja.

Zakaj mi je tako pomembno, da bi me imeli radi? Zakaj mi je tako pomembno, da dobim to neko odobritev, če tudi je površinska?

Čas je, da si to sama podarim. Čas je, da se tako zelo vzljubim, da bom tako močno navijala zase, da se bo kar svetilo od ljubezni mojega srca vse okoli mene! Navdušena sem, da si lahko ljubezen sama podarim. Lahko se jaz odobravam in to je dovolj. Lahko se sama sprejemam, in to je dovolj. Potem tega ne rabim iskati okoli in prositi za to.

Neka distanca je med mano in drugimi. Ni zlitja. Tudi, če ti nisem všeč, je to dobro, ker vem, da sva oba iskrena. Če pa sem ti, pa je to iskreno, ker sem potem lahko ljubljena kot pristna.

Zdaj sem se spomnila primera, da ni potrebno nobenemu dokazovati nič. Kdo ne razume, tako niti po razlagi dolgi stoletja, ne bo razumel. Kdo ne ljubi, ne bo razume niti po večnosti razlaganja, kdo sem. Kdo pa želi ljubiti, bo ljubil. Njegova duša prepozna lepoto moje duše in obratno. Moje pristne barve sijejo v njegovih očeh, njegove pa v mojih. Skupaj sva pripravljena vlagati v odnos, kar je najdragocenejše.

Mogoče si že zdaj razbrala med vrsticami, da gre za ljubezenski romantičen odnos – dveh duš dvojčic.

Želim si zadihati na polno. Želim sprejemati ljubezen na polno. Ne rabim več odmikati obraza toplini sončnih žarkov ljubezni. (Podobno nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley.) Prenesem, da sem nadpovprečno srečna. Moje srce prenese, da sem srečna kot še nikoli do zdaj nisem bila. Zdaj si to dopuščam. Zdaj to sprejemam.

Čas je, da si podarim toliko ljubezni, da me obkroža avra nasičena z iskricami ljubezni, ki pa kar scvrejo, kar me manj. Zato je delo na sebi tako dragoceno. Ženske smo kot generatorji ljubezni, ki jo tako rade dajemo. To je najdragocenejše, kar imamo, da ljubimo z vsem srcem. Božansko je ljubiti in biti ljubljena!

Danes ljubi z vsem srcem, najprej sebe. Veš kaj, izjemna si. Vredna si ljubezni na polne! Odpri srce pristni ljubezni!

Ljubek fantastičen jasen izjemen svoboden vesel ustvarjalen iskren optimističen srečen sijoč dan poln božanskega obilja!

 

Vredna si vsega dobrega! Vredna si božanske ljubezni! Vredna si iskrenosti in polnosti življenja. Sledi svojemu srcu! Zaslužiš si, da si ljubljena. Danes napolni svoj vodnjak z ljubeznijo.

PRISTNA JAZ

Neverjetno je, kako zelo me še vedno potegne v svoje vrtince iskanje odobravanja, ali želja po dokazovanju ali potreba po  tem, da sem ljubljena. Mislila sem, da sem že dala vse to skozi. Ampak dokler še vedno prilagajam svoje vedenje ali to, kdo sem, da bi ugajala drugim, še nisem čisto tam. Mogoče nikoli ne bom. Lahko pa si vsaj obljubim, da sem pristna, če začutim, da se začnem nagibati v smer ugajanja.

Nič ni narobe z uganjanjem. Je pa nekaj narobe, če želim nase dajati masko normalnosti ali srečne osebe, ko pa sem v resnici čisto drugje s svojimi občutji. Rada bi razkrila svoje resnične barve duše, saj predobro vem, da sem samo potem lahko magnet za ljudi, ki tudi cenijo in ljubijo moj resnični izraz duše. Ne pa približka, ki samo želi dobiti odobritev, se dokazati ali izvabiti iz drugih potrditev, da me je lahko ljubiti. To ni resnično. Jaz želim dajati pristno sebe. Tako lahko dobrim resnično ljubezen, ker drugače je vse manj kot to. Maska, ki ljubi masko. Površinski dotik dveh, ki ne sežeta niti za atom globoko.

Pripravljena sem, da pokažem to, kdo sem. Pripravljena sem biti v vseh pogledih pristna - pa kdo je zame, bo ostal, ostali pa tako nimajo neke pomembnosti v mojem življenju. To je tako strašljivo in hkrati tako osvobajajoče. Ne želim si površinskosti, zato je niti ne bom več dajala. Čas je, da res pokažem svoje resnične barve.

Tako je.

Čas je zame.

Čas je zate. Izjemna si!

Bog, vodi me danes, da sijem v vsem svojem sijaju.

Ljubek sijoč prsten zabaven lahkoten nagajiv drzen iskren sočen dan poln božanskega obilja!

Vredna si, da si ljubljena, takšna kot si. Zaslužiš si, da si ljubljena takšna kot si. Ljubi z vsem srcem – najprej sebe. Sprejmi se. Sledi svojemu srcu.

RAVNO PRAV

Čutim, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo. Čutim, da bi rada šla naprej. Pripravljena sem. Po drugi strani pa mi bo tako sproti pokazano, kaj vse še je potrebno za nadgradnjo in kaj potrebuje na poti. Tako da nima smisla, da bi še čakala. Nikoli ne bom pripravljena čisto – čisto.

Dovolj je, če sem v tem trenutku in puščam toku ljubezni, da sije in se izraža skozi mene. To je dovolj.

V srcu vem, da ne bi nikogar namerno prizadela. Vem, da bi živela vedno bolj v skladu s svojim srcem. To zdaj tudi delam ali se nagibam vedno bolj v to smer. Dobivam nove in nove potrditve, da sem na pravi poti.

Dovolj je, če sem pristna. Dovolj je, če sledim svojemu srcu. Dovolj je, da sem izjemna, taka kot sem in da si to sploh upam priznati.

Velik korak je sprejemanje. Ne rabim se dokazovati. Ne rabim se žrtvovati. Ne rabim se prilagajati. Lahko sem samo to, kdo sem.

Še vedno je delček mene, ki se sprašuje, če sem res dovolj. Sem res dovolj vredna, takšna kot sem?! Obstaja tudi delček mene, ki se sprašuje, če sem preveč.

Celovita sem, takšna kot sem. Ravno prav sem. Niti ne preveč, niti ne premalo. Za tiste, ki so moje krdelo. Za ostale pa tako ni pomembno. Najbolj pomembno pa je, da sem zase dovolj – da se sprejemam tako kot sem. Takoj, ko bom iskala odobravanje od zunaj, sem odklopljena od svojega srca. Potem nisem več to jaz, ampak samo vloga, ki jo igram. Neiskrenost.

Veš kaj, če želim, da se povežem z dušami, ki so resnično moje krdelo, je prav, da pokažem vso svojo dušo. Zdaj je čas, da si dovolim zasijati v polnosti lepote svoje duše. Tudi v vseh svojih nepopolnostih, ali okoliščinah, ki si jih še želim izboljšati. Vse je rast. Samo tako lahko drugim podarim resnično sebe, da sem res povezana s svojo dušo. Čas je, da sem prepričana vase, da me moje srce vodi prav.

Ne morem se opravičevati za to, kdo sem in hkrati cveteti. To je tako, kot bi želela odprt cvet vrtnice zložiti nazaj v popek. Ga zlepiti skupaj. To je preveč boleče. Čas je, da polno zacvetim in dopustim cvetovom srca, da se odprejo na polne. Hkrati pa odvržem vse cvetne lističe, ko bo čas za to - da je moja vrtnica dovolj močna za nove in nove popke, ki se potem razcvetejo v čudovite razprte cvetove polne medu.

Dopuščam ljubezni, da me presvetli v vsak kotiček moje duše.

Ljubek čaroben sijoč pristen lahkoten iskren blažen navihan celovit iskren spontan sladek navdušen optimističen dan poln božanskega obilja!

 

Lepo življenje imamo! Mi smo lepi! Danes uživajmo v lepotah in bogastvu našega srca! Izjemna si!

SPREJEMAM

Jaz imam rada mojo mami. Še vedno jo kličem mami, saj vem. Kdaj jo kličem tudi po imenu. Danes pa mi je rekla, da sem preveč čustvena. Jaz pa sem slišala, da se moram spremeniti, da sem preveč čustvena. Res je. Sem.

To ni zdaj »šimfanje« ali pritoževanje nad mami, ampak samo moja resnica.

Toliko časa sem se želela spremeniti, da bi bila normalna. Komaj pred kratkim se mi je posvetilo, da to nikamor ne vodi. Čas je, da se sprejmem. Zdaj sem tej fazi bolj. Napredna faza pa mi je, da bi se imela res rada. Še bolj napredna faza pa bi bila, da bi res ljubila vse delčke sebe.

Ne morem biti normalna. Zdaj bi šla celo tako daleč, da če bi mi nekdo rekel, da nisem normalna, bi mu rekla hvala. (Če bi se spomnila v tistem trenutku.)

Kako zelo močno potrebo v sebi imam, da bi ugajala! Verjetno bi me potem bog ustvaril kot kameleona, da se zlijem z okolico! Hkrati pa imam v sebi vedenje, da sem se prišla učiti pristnosti. Prišla sem se naučiti, da sledim svojemu srcu. Zdaj pa sem vedno bolj pogumna in si bolj kot kdaj koli želim slediti srcu. Z vsakim vlaknom svojega bitja sem pripravljena. Bog pomagaj mi, da se še bolj pristno izražam.  To je moj namen. To je moje poslanstvo.

Zdaj pa je moj čas, da si vzamem premor za kosilo, ker še samo o tem razmišljam, kako zelo sem lačna, da sploh ne morem pisati. Tudi to je pristnost, da prisluhnem svojemu telesu.

Torej. Zakaj me je tako zmotilo, da me je mami želela »popravljati«? Zato, ker je res, da sem čustvena. Pa zato, ker je res, da sem se želela »okrepiti«, utrditi, da ne bi bila – pa ni pomagalo. Moja mehkost in moja čustvenost sta dela mene, ki se ju tudi učim ljubiti, sprejemati. To sem jaz. Verjamem, da je moja čustvenost (tudi) moja moč. Čutim globoko in to je prednost. Čutim ljubezen z vsem srcem in za nič na svetu ne bi to menjala!

Čaroben dan!

 

Sledi svojemu srcu! Izjemna si – točno takšna – kot si. Dragocena si, moja draga!

IZ SRCA

Zakaj bi se ukvarjala s temninami, sencami in ostalim, če pa lahko svojo vibracijo že zdaj vzdržujem tako visoko, da se vsa ta nesnaga, ki je manj kot ljubezen kar odbije od mene.

Saj sem že vse preanalizirala. Podrobno. Ne rabim se več vrteti v krogu. Lekcij sem se naučila. Če pa se še jih slučajno nisem, bodo prišle podobne zamaskirane v nove okoliščine, ljudi.

Zakaj bi se še oklepala bolečin, trpljena, mučenja, siljenja v nekaj, kar mi ni?! Če samo kratkoročno zadržuje nekaj, kar je neizogibno, da me preplavi ljubezen na vse mogoče načine. Če ne bo narejeno iz srca in iz ljubezni, ne bo delovalo. Ne v mojem življenju in ne v odnosih z drugimi. Resnica se bo razkrila. Kaj se bo!! Se že razkriva. Samo ljubezen ali višje se bo obdržalo! Torej, zakaj bi se potem še temu upirala?! Nima smisla! Raje zdaj odprem srce, počasi, počasi ob mojem lastnem tempu.

Zdaj je to tako opisano, kot da me je strah ljubezni! Pa saj me ni. Lahko je prenesem še malo več. Verjetno jo lahko prenesem še veliko veliko več. Pa ljubezen je dobra! Vse v mojem življenju se obrne na boljše, če dodajam ščepec po ščepec srčnosti. Ali celo navrhano žlico, celo skledo ali celo dopuščam, da ljubezen polno dežuje v vse, kdo sem in kar imam. Pa to je čarobnost življenja. Božanskost!

Čutim, da je čas razcveta. Prišla je pomlad srca. To je dragoceno. Naša srčnost je dragocena. Čas je, da jo začnem res ceniti.

Čas je, da začnemo ceniti sebe, kako zelo smo izjemni in čudoviti. Naše delo je izjemno in čudovito.

Uživaj mi ta dan na polne, čudovita ženska (ali moški)!

Imam občutek, da še želim (moram) nekaj napisati. Res si dragocena. Danes spoštuj to, kdo si. Popolna si že zdaj kot to, kdo si – če ne -ne bi bila taka ustvarjena, kot si. Zaupaj si. čas je, da izbiraš s srcem. Čas je, da si pogumna. Čas je, da uspevaš in zasiješ. Dragocena si, moja draga!

Iskreno se imej rada!

Ljubek srečen sijoč pristen posladkan lahkoten navdušujoč strasten ljubeč navihan blažen mogočen jasen dan poln božanskega obilja!

 

Sprejmi se. Čudovita si že zdaj! izjemna si že zdaj!