Neverjetno je, kako zelo me še vedno potegne v svoje vrtince iskanje odobravanja, ali želja po dokazovanju ali potreba po tem, da sem ljubljena. Mislila sem, da sem že dala vse to skozi. Ampak dokler še vedno prilagajam svoje vedenje ali to, kdo sem, da bi ugajala drugim, še nisem čisto tam. Mogoče nikoli ne bom. Lahko pa si vsaj obljubim, da sem pristna, če začutim, da se začnem nagibati v smer ugajanja.
Nič ni narobe z
uganjanjem. Je pa nekaj narobe, če želim nase dajati masko normalnosti ali
srečne osebe, ko pa sem v resnici čisto drugje s svojimi občutji. Rada bi
razkrila svoje resnične barve duše, saj predobro vem, da sem samo potem lahko
magnet za ljudi, ki tudi cenijo in ljubijo moj resnični izraz duše. Ne pa
približka, ki samo želi dobiti odobritev, se dokazati ali izvabiti iz drugih
potrditev, da me je lahko ljubiti. To ni resnično. Jaz želim dajati pristno
sebe. Tako lahko dobrim resnično ljubezen, ker drugače je vse manj kot to.
Maska, ki ljubi masko. Površinski dotik dveh, ki ne sežeta niti za atom
globoko.
Pripravljena sem, da
pokažem to, kdo sem. Pripravljena sem biti v vseh pogledih pristna - pa kdo je
zame, bo ostal, ostali pa tako nimajo neke pomembnosti v mojem življenju. To je
tako strašljivo in hkrati tako osvobajajoče. Ne želim si površinskosti, zato je
niti ne bom več dajala. Čas je, da res pokažem svoje resnične barve.
Tako je.
Čas je zame.
Čas je zate. Izjemna
si!
Bog, vodi me danes,
da sijem v vsem svojem sijaju.
Ljubek sijoč prsten
zabaven lahkoten nagajiv drzen iskren sočen dan poln božanskega obilja!
Vredna si, da si
ljubljena, takšna kot si. Zaslužiš
si, da si ljubljena takšna kot si. Ljubi z vsem srcem – najprej sebe. Sprejmi
se. Sledi svojemu srcu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar