Čutim, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo. Čutim, da bi rada šla naprej. Pripravljena sem. Po drugi strani pa mi bo tako sproti pokazano, kaj vse še je potrebno za nadgradnjo in kaj potrebuje na poti. Tako da nima smisla, da bi še čakala. Nikoli ne bom pripravljena čisto – čisto.
Dovolj je, če sem v
tem trenutku in puščam toku ljubezni, da sije in se izraža skozi mene. To je
dovolj.
V srcu vem, da ne bi
nikogar namerno prizadela. Vem, da bi živela vedno bolj v skladu s svojim
srcem. To zdaj tudi delam ali se nagibam vedno bolj v to smer. Dobivam nove in
nove potrditve, da sem na pravi poti.
Dovolj je, če sem
pristna. Dovolj je, če sledim svojemu srcu. Dovolj je, da sem izjemna, taka kot
sem in da si to sploh upam priznati.
Velik korak je
sprejemanje. Ne rabim se dokazovati. Ne rabim se žrtvovati. Ne rabim se
prilagajati. Lahko sem samo to, kdo sem.
Še vedno je delček
mene, ki se sprašuje, če sem res dovolj. Sem res dovolj vredna, takšna kot
sem?! Obstaja tudi delček mene, ki se sprašuje, če sem preveč.
Celovita sem, takšna
kot sem. Ravno prav sem. Niti ne preveč, niti ne premalo. Za tiste, ki
so moje krdelo. Za ostale pa tako ni pomembno. Najbolj pomembno pa je, da
sem zase dovolj – da se sprejemam tako kot sem. Takoj, ko bom iskala
odobravanje od zunaj, sem odklopljena od svojega srca. Potem nisem več to jaz,
ampak samo vloga, ki jo igram. Neiskrenost.
Veš kaj, če želim,
da se povežem z dušami, ki so resnično moje krdelo, je prav, da pokažem vso
svojo dušo. Zdaj je čas, da si dovolim zasijati v polnosti lepote svoje
duše. Tudi v vseh svojih nepopolnostih, ali okoliščinah, ki si jih še želim
izboljšati. Vse je rast. Samo tako lahko drugim podarim resnično sebe, da sem
res povezana s svojo dušo. Čas je, da sem prepričana vase, da me moje srce vodi
prav.
Ne morem se
opravičevati za to, kdo sem in hkrati cveteti. To je tako, kot bi želela odprt
cvet vrtnice zložiti nazaj v popek. Ga zlepiti skupaj. To je preveč boleče. Čas
je, da polno zacvetim in dopustim cvetovom srca, da se odprejo na polne. Hkrati
pa odvržem vse cvetne lističe, ko bo čas za to - da je moja vrtnica dovolj
močna za nove in nove popke, ki se potem razcvetejo v čudovite razprte cvetove
polne medu.
Dopuščam ljubezni,
da me presvetli v vsak kotiček moje duše.
Ljubek čaroben sijoč
pristen lahkoten iskren blažen navihan celovit iskren spontan sladek navdušen
optimističen dan poln božanskega obilja!
Lepo življenje
imamo! Mi smo lepi! Danes uživajmo v lepotah in bogastvu našega srca! Izjemna
si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar