ODPRTO SRCE

Kar dovoliti si moraš odpreti srce in biti ranljiva, če želim prejemati ljubezen. Drugače se kar odbije od mene ali spolzi kot led po vroči strehi. Niti blizu ne more priti, ta moja ljubezen.

Odpuščanje.

Za ljubezen je potrebna moč. Ne glede, koliko slabih odločitev sem sprejela ali so mi drugi povzročili bolečino ali žalost, zaupam, da je ljubezen bolj resnična kot vse – pa tudi pomembnejša. To je moje darilo meni, da imam še vedno odprto srce.

Čas pa je tudi, da si odpustim. Vse. Kar bi lahko (morala narediti) ali ne bi smela narediti, ter si dovoljujem zdaj ta trenutek, da se ljubezen prosto preteka skozi mene. Ni potrebe po tem, da bi samo bila v preteklosti ali prihodnosti, ko bom spoznala pravo osebo zame. Zdaj je dragoceno, da jo občutim. Najprej do sebe. Potem do drugih. Imam polno ljubezni že zdaj v svojem življenju.

Ljubezen pa je tudi, da delam, kar ljubim. Pa tudi to, da opustim pričakovanja drugih, da živim, kot je prav in bi morala. Tega se več ne grem. Ko »šmirgla« vse prave načine in kako sem pridna hči, ki si samo želi, da so starši ponosni name. Ni mi več do tega, ker me samo zapelje v še več dreka in nezadovljstva – na obeh straneh. Zdaj sem se sprijaznila. Res. Razočarala jih bom. Veliko ljudi. Ampak ne želim več razočarati sebe. Na nek način sem jih že z vsemi poskusi, da bi živela po njihovo in bi lahko bili ponosna name, razočarala, ker sem bila lažna. Lagala sem sebi, da zmorem in vsem drugim, da mi je to prav. Sama sem se spravila v to godljo, s svojimi odločitvami.

Zdaj pa mi je dovolj procesiranja stvari (beri sranja) drugih, ker sem lahko zadovoljna s svojim življenjem in živim zares izpolnjujoče po svoje. Samo malo poguma je potrebnega! Pa nisem bila rojena, da bi ugajala in bila v veselje mojim staršem, ampak zato, da bi radostno rastla, užila slasti naše ljube Matere Zemlje in se še bolj povezala s svojo dušo – svojim srcem. Pa to je moje resnično poslanstvo. To je moj resničen namen mojega bivanja. Sem lahko tako pogumna, da popolnoma sprejmem svoje poslanstvo in celo uživam v njem.

Tako lahko je živeti svoje poslanstvo!

Tako lahko je biti to, kdo sem!

Tako lahko je uživati v svojem dnevu in življenju!

Tako lahko je samo biti pristna!

Tako lahko je ustvarjati!

Tako lahko je biti v svetlobi!

Tako lahko se je  počutiti dobro!

Tako lahko je sijati!

Tako lahko je biti srečna in izpolnjena!

Ljubek lahkoten srčkan srečen sijoč svetel bogati pristen ustvarjalen magneten jasen zabaven zlat dan poln obilja in razkošja!

Čarobnost je v tebi! Čarobnost je v tvojem srcu!

BLAŽENOST JASNOSTI

Življenje je lepo!

Imaš kdaj občutek, da si zvezana v stare vzorce, obljube preteklosti, ki ti več ne služijo ali igram pomanjševalnic, da se ne rabiš izpostavljati, mogoče revščino, tišino, molk, ne-izražanje sebe?

Danes sem izvlekla karto Rebecce Campbel in spomnila me je na to, da mi vsi ti stari vzorci nekaj dajejo. Občutek domačnosti in varnosti. Me pa tudi zaklepajo v preteklost, ki je tako ne morem preseči. Izvajajo in ponavljajo se znova in znova. Manifestirajo se, ker jih še jaz držim v sebi. Ne ker bi jih želela in bi mi zares služili, ampak so mi blizu in tu točno vem, kaj je naslednji korak v drami s tisoč deli limonade. Vse je predvidljivo in tako domače. Ni pa več udobno ali prikupno. Ali srčno.

Srce me kliče drugam.

Mogoče pa je zdaj pravi čas, da izbrišem vse stare navezanosti na vzorce, ki mi več ne služijo.

Čas je, da se osvobodim vzorcev, ki ne odražajo tega, kdo pa sem zdaj v tem trenutku. Verjetno nisem več tista mala prestrašena deklica, ki ni videna in slišana. Pa saj sem sama tako dobro skrbela zase vso otroštvo, da sem bila pridna hči, da ni bilo potrebnega pretiranega naprezanja. V resnici nisem bila nevidna, samo poskrbela sem, da je šlo vse gladko. V sebi sem se tako počutila, ker se niso rabili ubadati z mano, pa se tudi niso kaj dosti. Tudi tega vzorca nevidnosti se osvobajam. Ne služi mi več.

Rada sem pristna in videna, kot to, kdo sem. Meni je v veselje, da izražam svojo pristno pravo srčno naravo in se smejem iz vsega srca, ko mi je in da jočem, če mi je.

Rada imam tišino, ampak nič več molčečnosti. Dragoceno mi je, ko se povezujem s sabo. Rada poznam svoje mnenje, tudi, če ga ne branim pred drugimi, saj vem, da ne rabim ničesar dokazovati. Živim svojo resnico.

Moje življenje je moje govorjenje. Ali naj dejanja govorijo glasneje od besed.

Zadnje dni sem utrujena, kot bi predelovala stvari drugih ljudi, tistih, ki so mi blizu. Ni mi več treba jemati žalosti nase in jo predelovati. To ni moje sranje, naj »brožajo« po njem in ga vohajo tisti, ki so si ga ustvarili. Ne morem jaz reševati njihove preteklosti, ker tako izgubljam stik s sabo in sedanjostjo. Tega pa več ne želim. Tudi sama sem se soočala in se še vedno soočam s svojim drekom in ga sproti čistim, ko začutim, da je čas. Predvsem pa vsakodnevno preko pisanja dnevnika. Vračam pošiljatelju, paket zavrnjen, naj gre tja, od koder je prišel. Tako je.

Sama vem, da sem polna navdušenja in polna energije ustvarjanja in ko nisem, vem, da se mi nekaj želi prilepiti name, kar je manj kot ljubezen. Tega pa več ne dovoljujem. Sem svobodna in jaz izbiram, kaj si želim v svojem življenju ali kaj ne. Dovolj je bilo sranja in vsega tega kidanja dreka drugih. Tako je!

Zdaj pa dovolj o dreku. Vsak naj najprej počisti pred svojim pragom.

Me vleče potovanje? Me. Kliče me. Bom odgovorila? Seveda bom! Juhu!

Obožujem sonce, ki tako lepo razsvetli vse okoli mene. Tudi mene. Tudi mi smo vse bolj razsvetljeni! Vedno manj neumnosti nam lahko prodajajo in servirajo. Dovolj je bilo. Resnica se vedno izkaže, tudi zdaj se bo.

Ljubek pristen srčkan srečen sijoč zabaven glamurozen sijajen blažen bogat razkošen veličasten izjemen vesel harmoničen miren dan poln obilja in radosti v očeh!

Jasno bodi to, kdo si. Naj te srce vodi. Čudovita si, moja draga, veš!

ČAROBNE POTI LJUBEZNI!

Življenje je čudovito!

Življenje je čudovito!

Življenje je res čudovito!

Imam tako igrivo muco Bliss, ki ravno zdaj izvaja dirke kot s formulo iz ene sobe v drugi, kot da gre za pravo tekmovanje. Moje veselje je in moja igrivost.

Kar naprej se mi želijo nalagati občutki krivde, na katere sploh nimam vpliva – kako sem potem lahko jaz odgovorna za vse to!? Je to programiranje ali samo naučenost?! So take težke misli v zraku ali je moje počutje nizko, da sploh prejemam take nizke vibracije?!

Vse po malem. Ampak nad tem pa imam moč. To imam moč spremeniti. Že zdaj spreminjam, ko pišem, saj se ob tem počutim fantastično!

Kaj če bi se ves dan opominjala, kako sem čudovita?! Kaj če bi obrnila programiranje v smer, ki pa je zares zaželena zame. Ni mi treba biti v preteklosti ali v prihodnosti – lahko sem v tem čudovitem trenutku in se tem ustvarjam čaroben trenutek. Sam preraste v še bolj stabilnega. To potem postaja moja realnost.

Kaj pa zares izbiram?! Programiranje neumnostim ali svoje programiranje čudežnosti sebe in vsega, kar je?! Izbiram, ali samo pustim preteklim programom zavesti, da kar avtomatsko odločajo zame!?

Zares izbiram?!

Pa res izbiram?!

Na začetku je potrebno nekaj moči in naprezanja, da se tehtnica prevesi v drugo smer. Lahko damo veliko skalo na drugo stran, lahko pa vsak dan damo zrno peska, samo da ga dajemo na pravo stran svetlobe – Ljubezni. Izbira je moja. To prispodobo o veliki skali ali zrnih peska sem prebrala že nekaj časa nazaj v knjigi Iz dnevnika milijonarja ali bogastvo je v nas… od Borisa Veneta in Nikole Grubiša. Vsak dan malo po malo dajajmo na stran svetlobe – Ljubezni – sveta, v katerem si zares želimo živeti in naš svet se bo spremenil. Vztrajajmo, saj nikoli ne vemo, če smo še samo zrno od premika tehtnice na našo stran in novo življenje – kreiranje Nove Zemlje. Skupaj smo močni, vsako zrno peska šteje.

Lahko je zrno peska lepa misel, opažanje lepega, lepo oblačenje, branje navdihujoče knjige, dobro kuhanje, čiščenje ali preurejanje doma, zadovoljstvo ob plačanih računih ali vodenju računov, fotografiranju, razkrivanje resnice kot odvetnica, zobozdravnica ali zdravnica, ki res dela za dobro ljudi, voznica avtobusa, natakarica, ki uživa ob streženje dobre kave, vodja podjetja, ki ceni svoje zaposlene, sprehod, povezovanje z naravo, plavanje, opazovanje sončnega vzhoda, barvanje sten, slikanje, pisanje pesmi, prijaznost, igranje z mačko, kuhanje kave, nakupovanje v trgovini, pogovor s sosedo, deljenje navdiha, jasnost, ples, igranje z otroci, kopel, opazovanje ognja v peči, opazovanje ali sajenje rož, užitek ob pitju kave in peki mafinov ali keksov, ljubljenje s partnerjem, uživanje v tišini, poljubi, pranje perila in obešanje, veselje ob soncu, da lahko samo malo nastaviš lica toploti, potovanja kamorkoli, morje, raziskovanje novih mest, preizkušanje novih receptov, vožnja z avtom, delo na kmetiji ali zemlji, negovanje rož, raziskovanje česa zanimivega, opazovanje dreves, hoja z bosimi nogami po plaži ali lesenih tleh, zadovoljstvo, kot ti kaj uspe, meditacija, objemi, gledanje zvezd, iskrice v očeh in veter v laseh, nakup avta, dobra hrana, pitje čiste izvirske vode in dihanje čistega zraka, planinarjenje, nasmeh… … karkoli, kaj v tebi spodbudi pozitivne občutke in jih še veča.

Veš kaj, zelo veliko lahko naredimo, da izboljšamo svoj svet in svet vseh nas, kajti mi smo skupnost Luči, Svetlobe in Ljubezni in skupaj smo še bolj močni. Zaupam v to! Zaupam, da nam skupaj fantastično uspeva! Mogoče tega ni v poročilih, ker želijo vzbujati kaj drugega, mogoče se ne govori o tem na radiu ali na avtobusu ali na hodnikih podjetij ali trgovini ali pri sosedih – vseeno pa vsak od nas neguje in čuva ta ogenj notranje Ljubezni, ki dela veliko lažji prehod za vse v Novo Zemljo – svet, kjer prevlada Ljubezen in v katerem živimo svobodno, kot to, kdo smo v resnici. Danes neguj svojo ženstvenost, saj nam kaže pot v to, kar vse še je mogoče – tako nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley. To je resnica in vedno več se je zdaj razkriva. Zdaj pa si zaupaj in zaupaj v svojo čarobnost prisševanja – zrno peska po zrno peska – kdaj pa tudi kamenček ali celo kamen, ali večjo skalo. Tehtnica se preveša na stran vseprisotne Ljubezni.

Zaupaj.

Zaupaj sebi.

Ustvarjaj si čaroben dan!

Rada se imej!

Ljubek pristen radosten lahkoten sijoč navdihnjen blažen vesel harmoničen kreativen navihan igriv bogat razkošen zlat dan poln obilja!

Sledi svojemu srcu. Ti poznaš vse svoje skrivne čarobne poti polaganja peska na tehtnico Ljubezni, ki so prave zate. Ti to zmoreš. Mi to zmoremo. Zares! Ti si čarobna! Ti si izjemna! Samo spomni se!

VEČ LEPOTE

Kako sem srečna, da imam tako čudovit dom sredi narave. Kako sem srečna, da imam muco Bliss, ki dremlje zraven mene. Kako sem srečna, da mi je toplo in da sem si oblekla najboljšo trenerko za doma. Kako sem srečna, da sem doma. Kako sem srečna, da sem povezana s sabo in da imam obute tigraste nogavice. Všeč so mi. Ogenj mi gori v pečki, da slišim, kako prasketa.

Kako lahko danes vnesem malo več lepote v svoje življenje?

Zunaj sem bila, ko je krt ravno gradil svojo piramido. Zemlja se je počasi kotalila od njegovega hribčka. To še nisem videla v živo. Potem pa, kot bi me zaslutil, da ga opazujem, je poniknil nazaj v zemljo in piramida je ostala nespremenjena. Tudi grudice zemlje se niso več kotalile navzdol po pobočju. Kakšna lepota!

Opazila sem tudi trobentice, ki že cvetijo nežno rumeno. Marjetice pa imajo bele cvetne lističe namočene v roza barvo – samo konice, da so še lepše. Všeč mi je narava, kako raste in vse poganja. Všeč so mi drevesa. Vetrc je tako nežno pihljal.

Kako sem srečna, da sem se prebudila in mi lasje kljub večernemu tuširanju stojijo urejeno in so ravni.

Kako sem srečna, da stopam v novo življenje.

Kako sem srečna, da jaz prizemljujem novo življenje.

Kako sem srečna, da imam mir.

Kako sem srečna, da živim v obilju in bogastvu.

Kako sem srečna, da si ustvarjam novo življenje.

Kako sem srečna, da sprejemam novosti in sem se pripravljena spremeniti, da je v mojem telesu doma več duše.

Kako sem srečna, da že imam doma omaro in jo je samo še treba sestaviti. Pa še fantastično lepa je in praktična tudi.

Kako sem srečna, da sem si naredila dober zajtrk in danes bo nekaj posebnega za kosilo.

Kako sem srečna, da lahko končno živim po svoje.

Kako sem srečna, da imam življenjski privilegij, da sem to, kdo sem.

Kako sem srečna, da me obdaja tišina.

Kako sem srečna, da sem sredi ustvarjalnih projektov.

Kako sem srečna, da se vse ureja v moje najvišje dobro.

Kako sem srečna, da vsako jutro meditiram, da sem potem bolj pri sebi.

Kako sem srečna, …

Kako sem srečna, da sem.

Kako sem srečna, da diham.

Kako sem srečna, da hodim, da govorim, da pišem, da se svobodno gibljem.

Kako sem srečna, da sem blaženost.

Kako sem srečna, da sem del meditativne skupine.

Kako sem srečna, da slišim peti ptička zunaj.

Kako sem srečna, da živim na kraju, ki me dviguje, navdihuje, mi daje zavetje in preskrbljenost.

Kako sem srečna, da sem lahko iskrena.

Kako sem srečna, da sledim svojemu srcu.

Kako sem srečna, da vedno bolj in bolj slišim in upoštevam svojo intuicijo.

Kako sem srečna, da sem lepo oblečena in da imam polno omaro lepih oblačil.

Kako sem srečna, da sem dobro spala.

Kako sem srečna, da imam vsega v obilju.

Kako sem srečna, da pišem in sem zadovoljna v tem trenutku.

Kako sem srečna, da mi v tem trenutku nič ne manjka in imam čisto vsega dovolj.

Ljubek pristen srečen srčen sijoč bogat vesel navihan milosten veličasten fantastičen jasen iskren živahen celovit izjemen svoboden dan poln obilja!

Življenje je lepo. Rada poslušam veter, kako se igra s krošnjami dreves in nežno šelesti mimo. Danes prisluhni skrivnostim narave. Danes prepoznaj svojo čarobnost. Sledi svojemu srcu. Spomni se svoje čarobnosti. Spominjaj se svoje čarobnosti! Lepa si!

PROGRAMIRANJE ČUDOVITOSTI OBILJA!!!

Kaj če bi si namesto vseh neumnosti, ki si jih ponavljamo v glavi – v večini so stari negativni programi, ki so nas ohranjali vodljive – ves čas ponavljali pozitivne stvari.

Kaj če bi se ves čas spominjali vsake podrobnosti, ki pa smo jo naredili dobro – prepričana sem, da se spomnimo čisto vsake, ko smo ga kaj polomili, drugi pa niti opazili niso – in hvalili to in se spominjali vsega čarobnega, kar smo prispevali svetu.

Zanimivo, da se televizijskemu sporedu reče program. S čim nas pa tam programirajo? Mogoče, da nismo dovolj dobri in da še kupimo vse to, kar nam ponujajo, pa potem mogoče bomo za silo sprejemljivi?

Je to opolnomočenje?

Je to programiranje dobrega?

Je to spominjanje - opominjanje, kako čudoviti smo že in kako izjemni smo že sami po sebi, ker smo del narave in narava je že sama po sebi čudovita, ne rabi novih brisač in novih ličil ali oblačil. Včasih pozabimo, da smo mi del narave, da smo že taki kot smo, popolni – tako kot vsako drevo ali vsaka trava ali vsaka roža.

Čas je, veš, da se sami programiramo drugače – s stvarmi, ki pa nam služijo in nam dajejo resnično moč. Čas je, da sami izbiramo svoj program in ga potem tudi živimo. Dobra novica je, da imamo to moč odločanja. Lahko smo že zdaj srečni in izbiramo še več sreče. To je tudi lahko naš program, ki pa nam lahko služi.

Čarobnost je v nas. Čas je, da jo širimo.

Kako naj naredimo to, če pa nas veče še ena neumnost brez katere ne znamo in ne zmoremo živeti, ker tako narekuje trend ali moda. Vse to se nenehno spreminja, mi pa v jedru ostajamo Ljubezen in čas je, da se bolj osredotočamo na to.

Če je to zvenelo kot pridiga k premišljenemu potrošništvu, to tudi je. Ne zanikajmo pa si tega ob čemer nam zaigra srce in si seveda to podarimo. Zaslužimo si najboljše, ne pa kup smeti. Vse pa prej kot slej postane smet, če ne ljubimo in uporabljamo tega, kar smo si navlekli. Sama govorim iz svojih izkušenj, saj imam rada lepo oblačenje, ne sledim pa modi, ampak se poslušam in se oblačim tako, da mene osrečuje.

Dobra novica je, da imamo mi sami moč, kakšne programe bomo še naprej predvajali v svoji glavi – res je naša glava – in jim verjeli.

Zdaj je točka odločitve. Kaj bom izbrala danes? Opolnomočenje ali neumnosti smetenja negativnosti?

Rada imam svojo svobodo, zato bom izbrala opolnomočenje vedno bolj pogosto. To je moja misija.

Ne pozabi!

Čudovita si!

Veš kaj nas je spomnila Suzan Ashley:

»Jaz sem bogastvo. Vse je bogastvo.«

Ljubek pristen srčkan bogat izjemen čaroben čudežen veličasten jasen igriv lahkoten pisan dan poln užitka in obilja na vseh področjih!

Čudovita si! Danes se to ves dan spominjaj in opominjaj. Ti si čudovita!

BOGATI SMO!

Danes se počutim bogato. Kako se ti počutiš bogato danes?

Jaz sem bogata. Vse je bogato.

Na meditaciji s Suzan Ashley smo delali izjave.

JAZ SEM …

VSE JE …

Potem pa vedno uporabiš isto besedo.

Obilje.

Ljubezen.

Radost.

Veselje.

Mir.

Harmonija.

Jasnost.

Kaj je tvoja beseda?

Moja je danes BOGASTVO.

Jaz sem bogastvo. Vse je bogastvo.

Jaz sem tako srečna, da sem tako bogata! Jaz sem tako srečna, da živim v takem neverjetnem bogastvu. Jaz sem tako srečna, da imam tako bogato življenje!

Res imam bogato življenje napolnjeno z ljubimi ljudmi, mojo ljubo mačko Bliss, »avtkom«, ki mi daje svobodo premikanja kamorkoli želim; čudovitim toplim domom, ki mi daje zavetje za ustvarjanje. Vsega imam dovolj. Jaz sem dovolj.

Moje življenje je tudi zato bogato, ker si vedno bolj priznavam svojo izjemnost!

Jaz sem izjemna!

Zdaj si še to želim povedati večkrat na glas, da se navadim. Ustvarjam tudi z glasom in je čas, da se spet vrnem k mojim afirmacijam.

Komaj čakam kopel zvečer!

Kaj ni zanimivo, da ima beseda bogastvo v sebi besedo Bog? Vse je od Boga, tudi BOGastvo. Čas je, da to tudi sprejmem odprtih rok.

Ni vse v moji kontroli in hvala Bogu za to! Imam omejen pogled, ki mi ga predstavljajo pretekle izkušnje. Bog pa ima širšo sliko, zato se vsa prepuščam njegovi volji, njegovemu načrtu. Vem, da Bog zame ne bi želel nič manj kot to, da sem srečna. Potem pa si tako želiva isto! Samo moj način je verjetno izdelan po eni poti in če ne gre, že obupujem. Bog pa ima nešteto poti, ki so zanimive in zabavne ves čas, pa še rezultat je izjemen. Saj ne, da se teži h končnemu cilju, ker smo vsi ustvarjalci in si vedno želimo nekaj novega in še bolj zanimivega, še bolj pristnega. Uživam v procesu nastajanja in radosti hoje po poti srca. Tako je prav! Ne moj način, ampak Božja pot radosti in radostne rasti – ves čas.

Brala sem knjige, ki je imela vsaka okoli šesto strani ali celo preko sedemsto. Vse so se končale tako lepo in čarobno, samo zadnja me je čisto presenetila. Saj je bil lep konec, ampak ni bil najboljši konec možen. Zaupam v dobre konce. Jaz pa ne želim več nekaj, eh, pa saj je – dobro – no, ampak si želim najboljše. Vem, da mi tudi Bog želi to podariti, če sama tega ne zavračam. Ne želim se več upirati najboljšemu. Ne želim se več spuščati na dno, da se lahko vstanem in zacvetem. Lahko cvetem, kjer sem zdaj in grem samo še višje. Kar zame pomeni, da sem še bolj povezana s sabo, materjo Zemljo in očetom Nebom. Ne rabim biti ustvarjalna iz dna, brezna, doline. Lahko sem na vrhu hriba, griča ali hribčka in kreiram nov hrib, vrh, griček ali hribček. Svobodna sem in zdaj izbiram ustvarjanja v vsakem trenutku. To je zdaj moje novo poslanstvo. Življenje v tem trenutku čarobnosti in dopuščanje sami sebi, da grem gor – v povezanost, da sprejemam najboljše, kar mi ima vesolje za podariti. In vsi se veselijo, da je darilo – dano iz čiste brezpogojne Ljubezni – sprejeto in da me je razveselilo.

Kako lepo življenje imam!

Kako bogato življenje imam!

Zdaj pa se še bolj zavedam svoje sreče! Želim se povezovati s srečo, vse ostalo pa odpuščam.

Ljubek pristen iskren sijoč zabaven lahkoten bogato razkošen jasen harmoničen kreativen vesel dan poln obilja in srčnosti!

Bogastvo je tvoje naravno stanje. Zdaj pa odpri srce in ga sprejmi! Pa še nekaj, kar te razsvetljuje, ožari, dvigne? Bi lahko danes vnesla ščepec več tega v svoje življenje? Rada te imam, imej se rada tudi ti! Praznuj življenje!

TI SI GNEZDO LJUBEZNI!!! (SVETLOBA SRCA)

Danes pa velja zame pregovor: »Rana ura, zlata ura.«

Pa res je sonce tako zlato obsijalo moj dom in proseva kar skozi njega. Čarobno je. Lepo in praznično. Že samo zato, ker pišem oblita v sončni svetlobi. Čutim, kot da se sonce v meni prebuja. Ko pa ga tako fizično vidim in čutim, da pošilja zlate žarke v moj dom, pa se še bolj zavedam prehoda v zlato dobo nove Zemlje. Ta Zemlja je najprej v meni. Tudi v tebi je. V vseh nas je.

Lahko se osredotočam na to, kar je že dobro v mojem življenju in tega je res veliko. Zdaj pijem čaj iz moje ljube roza skodelice. V peči mi gori ogenj, pojedla sem zdrav zajtrk in diham svež zrak. Pijem svežo, čisto vodo. Oblečena sem v mojo ljubo trenerko prelivajočih se barv. Moja muca se igra z majhno oranžno žogico za namizni tenis in si jo podaja. Imam čudovit dom.

Jaz sem izjemna.

Sprašujem se, če se premalo cenimo? Nam je to privzgojeno, sploh kot ženskam!? Pa nič zato, kajti zdaj je naša točka moči in zdaj odločamo, kaj bomo sprejemale kot svojo resnico. Bomo še naprej gojile neumnosti, ki nam jih želijo vcepljati, da nas lahko kontrolirajo, ali bomo res začele razmišljati s svojo glavo, no bolj, sledile svojemu srcu. Imamo močno intuicijo in čas je, da jo začnemo uporabljati zase.

Mislim, da ne bi bilo toliko manipulacij (in odkritih pesmi o negativnosti žensk, kako so si moški ubogi ob njih), če se ne bi bali naše moči in naše ženskosti. Žal mi je moških, ki nasedajo tej manipulaciji in ne vidijo, da so zato prikrajšani za resnično soustvarjanje čarobnosti ljubezni. sočutje. (Ampak to ni moje, da jih prebujam. Hkrati pa zaupam, vem, da obstajajo moški, ki si želijo tega soustvarjanja čarobnosti ljubezni in življenja in z njimi gradimo pristne odnose. Skupaj smo neustavljivi in nepremagljivi. Odprimo srce pravi Ljubezni.)

Me imamo resnično moč, da prinesemo napredek in rodimo ne samo vse ljudi na Zemlji, ampak da dejansko rodimo Novo Zemljo. Najprej znotraj nas, potem pa navzven.

In če imamo moč v sebi, svojem telesu, da fizično  raste v nas novo človeško življenje, gledamo, kako raste in ga ljubimo z vsem srcem, je vse mogoče, kot bi rekla Suzan Ashley – Kassandra.

Vse je mogoče.

Lahko to vdihneš?

Si lahko to predstavljaš?

Vse je mogoče.

Vse je mogoče!

Čisto vse je mogoče!

Kaj pa če je to res!?

Vse je mogoče!

Veliko je bilo programiranja proti ženski moči in naši prirojeni intuiciji in vedenju, notranji modrosti. Verjamem, da se je tudi moškim ljudem dogajalo enako, samo na druge načine – tega ne vem, ker sem v tem življenju ženska. 

Zdaj pa je čas, da osvobodimo notranje sonce in zaživimo pristno v vseh pogledih. To je naša super moč. Ni naša naloga, da sijemo, kot sonce, kajti me smo sonce in sijemo naravno. To znamo. Ko odpremo svoje srce, se sonca vseh Vesolj pretakajo skozi nas in vsi se veselijo našega vstajenja in ustvarjanja. Soustvarjanja. Me smo gnezdo Ljubezni, ki se širi neskončno daleč iz nas. Zato je potrebno, da se cenimo, da si sploh dovolimo sijati. 

Nič in nihče ne more več ustaviti naše svetlobe. Tu smo, da bi sijale. Samo to. Zdaj pa sijmo. Zdaj pa sijmo s svojo srečo. Na polno. 

Zaupam, da sijemo tako močno, da tudi naši moški rasi prinašamo veliko veselja in ljubezni. V naši različnosti je lepota in skupaj čudovito ustvarjamo Novo Zemljo. Zdaj pa si zaupajmo, da smo tega sposobne in zmožne. 

Zaupajmo v svoje super moči. Zdaj. Ni časa za skrivalnice. Kuku! Vidim te! 

Vso vesolje potrebuje tvojo Luč, da sije, kajti Nova Zemlja je blizu. Naredi to zase (sebično (samo neumna beseda, ki pravi, ne daj svoje srce in sebe na prvo mesto, ampak ubogaj in bodi normalna članica črede, pohlevna in delaj kot ti mi rečemo, v našo korist), zaradi sreče) in poglej, kako se vsa Vesolja razcvetijo ob prisotnosti tvoje Svetlobe srca.

Uživaj mi življenje danes, moja ljuba! Imej se rada!

Ljubek pristen lahkoten vesel nagajiv bogat razkošen sijoč sijajen živahen dan poln obilja!

Srčnost je tvoj ključ do sreče! Odkleni prijaznost srca in jo samo šiti. To je tvoje naravno stanje. Obilje je tvoje naravno stanje. Uživaj, samo tako si zares živa! Juhu!