Večino časa si mislim tako. Res pa je, da podvomim v svojo
lastno vrednost. Sploh, če se primerjam. Pa saj ni kaj za primerjati. Vrtnica
ni lepša od tulipana ali zvončka! Vsak od nas je edinstven. Vsi smo posebni, a
hkrati smo vsi enako posebni. Vsi smo drugačni!
(Ne vem zakaj sem se zdaj spomnila razglednice, ko se drži moški
za glavo in vidi zvezde in reče: »Spet se mi je na boljše poslabšalo!« Kako mi
je to smešno!)
Ni smisel življenja, da smo slavni in da nas vsi prepoznajo.
Smisel je, da živim pristno. Običajno. Mogoče imajo nekateri večji krog, na
katerega sijejo, ampak to ni moj problem. Moja odgovornost je, da sijem najbolj
močno, kar le lahko. To je vse, kar je moje poslanstvo. To je to. Jaz sem jaz.
To je dovolj!
Običajnost spreminjam v prazničnost!
Ljubek čaroben dan!
Sij najbolj močno, kar le lahko! Ne primerjaj se, samo stopaj
naprej po svoji poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar