nedelja, 29. oktober 2017

Žoga!!! Kje?!!

Kako dobra glasba! Neverjetno! Kar dala bi vse pohištvo stran, da bi lahko plesala po stanovanju! No, saj gre vseeno! Svoje pohištvo imam rada. Sploh omare z oblačili!!!

Tako lepo sonce sije v mojo sobo! Neverjetno lepo je! Moj najljubši čas.

Pečenje kostanjev. Zadnje čase pa me vedno bolj privlači moda. Rada brckam po trgovinah. Še bolj zanimivo pa je, da niti ne rabim. Vedno najdem naključno kaj zanimivega. Videla sme tako lep črn puloverček. Črna ni moja barva. Priznam. Ampak ta je bil tako lep. Z lepim izrezom na hrbtu, mašeljčeom, izrezom v obliki elipse pod njim. Ljubko.

Kaj imam rada pri ljudeh? Srčnost, toplino, radost, iskrenost, srečo, ki se jim iskri v očeh. Pogovore. Dialog. Smeh. Humor. Razpravljanje o vsem...

Včeraj se mi je toliko zgodilo. Nekaj sva se s sinom hecala, ker sva čakala, da se kostanji spečejo. No ni bilo čisto tako, ker so že bili pečeni.

Žoga je bila pod avtom! Sin jo je spravil ven. Vedno bolj sva si jo brcala, dokler že nisva bila na cesti. Potem je skoraj padla v jarek. No skoraj. Ker pa je bilo malo hribčka navzdol, je vedno pridobivala na hitrosti.

Zgrešila sem jo. tekla sem kot nora za njo. Čisto blizu sem bila. Poskusila sem jo ujeti z roko. Ni šlo! Če bi jo brcnila, bi mi tako ušla, ker je bila prehitra. Nisem se predala. Samo hitrejša je bila! Zaletela se je točno v prečko mostu. Samo gledala sem, kako jo je diagonalno odneslo v potok! Potem pod most! Na drugi strani ven! To se je dogajalo s tako hitrostjo!

Samo divje sva tekla ob potoku, dol. Bliže nisva mogla, ker ima sosed ograjo. Tako da sva ša bliže ob prvi točki, kjer se je ograja nehala. Čakava. Čakava. Žoge ni! Pogledam nazaj! Sin pa kar naenkrat stoji v potoku! Bos! Ne morem verjeti! Ampak žoge pa še kar ni bilo!

Zato sva ubrala drugo taktiko! Šla sva nazaj do mostu! Sin je skočil dol! Seveda se je žoga vrtinčila v zavetju tolmuna. Ampak našel pa jo je! S pomočjo lučke na telefonu! Seveda je že bila trdna tema.

Nečaku sva žogo rešila! Tu bom bolj v ednini govorila! Ker jaz sem samo luč priskrbela in plezala ob potoku... Bilo pa je noro zabavno in prava pustolovščina!

Sem se še pa morala doma tako smejati! Spomnil me je! To pa je bilo izjemno zabavno! 

Lep luškan ljubek srčno srečen dan! Cmok! Cmok!


P.S.: Če ni zabavno, si pa naredim! Kostanji so bili potem še bolj dobri, po malo teka... in igranju z žogo... Shakira... La La La (https://www.youtube.com/watch?v=7-7knsP2n5w)


Ni komentarjev:

Objavite komentar