Veliko časa me potegne v stare misli. Pa kaj se je zgodilo, kaj bi lahko rekla in naredila, kaj bi lahko naredila drugače! Kaj so sploh ljudje s tem mislili?! Kaj sem naredila ali rekla kaj narobe, da ja ne bi koga prizadela. Samo tako. Mlejem. V sebi. Ponoči. No, to bolj tu pa tam, če me res kaj pretrese.
Počutim se kot
ujetnica preteklosti. velikokrat. To mi pobere toliko energije! Ne samo, da
zapravljam čudovite trenutke sedanjosti, ubadam se s trenutki, ki so že minili
in na preteklost nimam več nobenega vpliva. Končano je. Zaključeno. Če lahko še
kaj spremenim, spremenim. Če ne pa samo pustim tako kot je. naučim se lekcije,
vzamem sporočilo vase in znanje upoštevam pri naslednji situaciji.
Brckanje po
preteklosti in prav in narobe mi samo škodi. Nobena analiza mi ne more dati
več, kot vseh sto prej, ki sem jih že naredila. Kaj se imam iz tega za
naučiti?! To je to!!! Potem pa živim naprej!
Ja moj logični um pa
cveti na iskanju krivca in pravice. Kaj pa imam jaz od tega?! izčrpanost.
Zapravljanje časa. Spuščanje trenutkov, ki bi jih lahko porabila za kaj lepega.
Kdaj se počutim res, da moj um deluje kot igrača, ko jo naviješ. Ne ustavi se
in se ne ustavi. Grize in grize. Bolj je podoben popadljivemu psu. Seveda
ljubim svoj um in svojo pametnost. Vedno sem bila zelo ponosna na to. Ampak, ko
vse to uporabljam za neskončno ponavljanje zablod sebe in drugih, pa mi res
mine do vsega. Meditacija mi umiri um. Narava mi ga umiri. Pisanje mi da
vpoglede, ki so prej ostali skriti.
Danes pa lahko živim
drugače. Lahko pobožam moj popadljivi um in ga tako vsaj malo pomirim. Vem.
Vem. Briljanten si. Vso sočnost sva že posrkala iz te situacije. Zdaj pa uživajmo
vsi skupaj v tem lepe trenutku. Občutimo mir. Vse to je že mimo. Zdaj pa želim
živeti srečno. Spuščam. Odpuščam.
Moj mir mi je bolj
dragocen kot vse zamere – do sebe ali drugih. Naučila sem se dragocene lekcije.
To pa je tudi vse, kar sem lahko naredila. Zdaj pa lahko polno uživam ta
trenutek. Ne rabim nositi krivde in stoletne kazni na svojih ramenih. Samo
človek sem. Ne rabim se sovražiti, ker sem kdaj koli naredila kaj narobe. Zdaj
odlagam bremena. Lahko pa se tudi ljubim za vse, kar pa sem naredila dobro. Na
kaj se bom osredotočala?! Plevel ali rože?!!
Ustvari si čaroben
dan!
Ljubek miren
harmoničen lahkoten spontan cvetoč radosten razkošen šarmanten hvaležen pester
pristen bogat dan poln božanskega obilja!
Razcveti se v svoje
najlepše barve in pristnost!
Ni komentarjev:
Objavite komentar