Povabljena sem bila na rojstni dan, ki sem se ga izjemno veselila. Povedala bom samo na kratko, da ni bilo tako sproščeno ali celo zabavno, kot sem si predstavljala. Nekaj je bil ov drugih ali meni. No, v drugih, da je bilo vso vzdušje (kako vzdušje sploh), zamorjeno. Stlačeno. Naj bi se veselili, ja. Tako bi naj bilo.
Ampak družine so
zakomplicirane. Lahko bi vedela. Potem pa pridem jaz vsa sijoča kot sonce in
vse to posrkam vase. Potem pa se vprašam, ko me izžame kot cunjo, kaj me je
zdaj doletelo.
Vsak se lahko
počuti, kot se počuti. Tako vsak prispeva s svojo pristnostjo. Ne morem biti
dovolj vesela za vse. Lahko pa ostanem vesela, ne glede na druge. Izjemno
doživetje. Izjemna lekcija. Upam, da se mi bo vtisnila tako globoko, da je vse življenje
ne bom pozabila.
Drugi so tečni.
Super. Naj bodo! Juhu! Jaz pa nisem! Niti ne bom postala tečna zaradi drugih.
(Samo povem, imajo res težko obdobje. Verjetno že traja vso življenje. Pa nič
ne naredijo, da bi bilo drugače. Samo rečem. Očitno so zadovoljni s tem. Če oni
niso pripravljeni kaj narediti, zakaj bi jaz!? Zakaj bi jaz torej nižala svojo
vibracijo in razpoloženje iz veselega spreminjala v ogorčnje ali jezo ali
obup!!! Niti slučajno! Samo rečem. Oni se naj potrudijo in (za boga milega) kaj
naredijo s tem. Samo rečem. Če res želijo. Če ne, pa tudi super.)
Samo rečem. Imajo
moj blagoslov. Imajo moj blagoslov, da so nesrečni ali srečni, koliko jim srce
poželi.
Ne bom pa se
počutila krivo, če sem jaz srečna. Pa saj sem, ne?!
(Malo priznam, da
sem začela brati tako zanimivo knjigo, da se mi niti več ni dalo iti na
praznovanje. Vsaj ne tako zelo, kot sem si sprva želela. Bom se drugič
poslušala tudi glede tega.)
Glede krivde, slabe
vesti ali občutka odgovornosti, da zdaj pa se morajo vsi veseliti, ker sem jaz
tako rekla, pa tako ali tako pozabi. Če se nočejo, se nočejo. Samo rečem.
Vse jih blagoslavjam
na njihovi poti. Mene pa na moji. Tako je. Samo povem.
Ljubek radosten
ljubeč miren sočen slasten sončen sijoč blažen bogat harmoničen jasen vesel
radosten radodaren razigran pristen dan poln božanskega obilja!
Razcveti se. Zdaj je
tvoj čas! praznuj življenje na vse možne načine. Predvsem pa tako, da praznuje
to kdo si. Praznuj sebe.
(Če bi jaz bila tako
tečna, bi se samo zaprla v sobo in počakala, da me mine. Ne bi tega trosila
naokoli. Samo povem.)
Bodi srečna brez
občutka krivde.
Ni komentarjev:
Objavite komentar