Včasih mi kdo prileti s kako neumno, da je kaj prebral. Prebrala. Potem pa misli, da je to sveti gral. Nekaj, kar je neizpodbitna resnica. Pa je res?!
Ali želiš to
verjeti, da lahko še naprej opravičuješ svoje (ali od koga drugega) neprimerno
vedenje. Saj ni neprimerno. Samo izgovor je, da ne rabiš narediti kaj, da bi se
odnos spremenil. Do sebe ali do koga drugega. Spet lahko ostajaš v vlogi žrtve,
namesto, da bi nazaj vzela svojo moč. Še naprej lahko počneš nekaj, kar te prizadene
ali prenašaš vedenje koga, ki te prizadene. To zame ni moč.
Ampak, vsak ob
svojem času stopi naprej. Vsak si ob svojem času sname masko in ugotovi, kaj si
resnično želi in kdo je. Ni recepta. Ni merila. Vsak, ko je pripravljen.
No, prepričana sem,
da bi v zelo kratkem času našla knjigo, ki pa bi trdila ravno nasprotno od
svetega grala. Kdo ima torej prav?!
Ni več čas, ko bi
odgovore iskali zunaj sebe. Če se občuti dobro, je zate. Od zunaj lahko pridejo
smernice. Vsak pa ima notranje vodstvo ali občutek, kaj je primerno za vsakega
posebej. Ni pravil. Vsak ima svojo pristno naravo in samo ona sama ve, kaj je
dobro in prav za njih.
Jaz pa ne rabim
braniti svojega mnenja, ker sem potem že v zgodbi. Ali pa tudi ne. Naj delajo,
kar želijo. Moja energija ostaja pri meni. Sebe imam rada in to je moja
ljubezensko pismo življenju in svetu. Moja bistvena sestavina je ljubezen.
Naj te srce vodi,
danes in vedno.
Ljubek srčkan dan!
Naj te vodi srce, zdaj in za vedno živi srečno do konca svojih dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar