Koliko krat sem obtoževala druge, da nimajo v sebi ljubezni, po drugi strani pa sem jo jaz zadrževala nazaj?!
Drugi nas imajo tako radi! Pa teg sploh ne vidimo!
S tem, ko so iskreni, nas spuščajo v svoj svet in nam dajejo
pozornost – to je dragoceno. Tudi če se naši svetovi stikajo samo z robovi, je
to dragoceno! Tu smo zato, da bi ljubili. Najprej sebe.
Mogoče je to glavna ovira, da nimam sebe dovolj rada, da bi
verjela, da me imajo drugi iskreno radi. Zdaj to spuščam. Ni mi treba več tako
živeti. Ni mi treba več verjeti v pomankanje. Ljubezen je vse okoli nas!
Najbolj pa je v nas! To ja naš glavni sestavni element. Je kot tekoča svetloba,
ki vse prežema – vsako pikico našega bitja.
Tukaj smo kot fizična bitja, vseeno pa je to tako majhen delček.
Kaj če bi danes malo bolj dopustila, da me vodi duša?! Nekakšne pustolovščine
bi me to pripeljalo?
Vredna sem, da sem pristna in da uživam to čarobnost življenja!
Želim si živeti! Zares!
Ljubek ljubeč sočen sijoč dan poln božanskega obilja!
Razcveti se! Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar