Življenje je lepo v vseh pogledih. Zaupam življenju. Zaupam v čudež življenja.
Vsi smo se rodili s čisto posebno nalogo – čisto vsi jo
imamo – in to je, da smo pristni. Vsak je čisto nekaj posebnega. Vsak ima
edinstven dar, da razsvetli ves planet s svojo prisotnostjo. Dobrota se
širi in vsi sijemo še bolj. Naše največje poslanstvo je, da živimo iz sebe ven –
pristno – v vsej svoji lepoti. Najbolj dragoceno je, da smo to – kdo smo.
Vsi imamo vsak svojo naravo. Ni čudno, da nam je najbolj naravno, da smo to –
kdo smo v resnici. Najlažje je biti iskren in živeti svojo resnico in hkrati
najtežje. (Ne spomnim se, kdo je to rekel.)
Vse nas uči in želi odučiti obračanja na naše notranje
vedenje, ki je naš najbolj zanesljiv kompas – srce. Če bi le vsi zaupali temu
glasu, ki ga imamo vsi prirojenega, pa smo ga bili naučeni zatajevati. Jaz vem,
da sem želela biti pridna punčka in dobra. Saj sem pridna in dobra, še vedno,
ampak na svoj način. Saj ne, da bi komu škodila, ampak uživam v pristnem
življenju. To pomeni, da si skuham, kaj si želim. Ali pa drugo malenkost, kar
je zame izraz duše, da se oblečem kot se želim. Grem, kamor želim. Ustvarjam,
kar si želim. Izbiram srečo, ker si tako želim. Izbiram svobodo in
prijaznost, ker si želim in mi je to naravno.
Bog me vodi. Zaupam vanj. Popolnoma. Vsega imam na
pretek. Lepo življenje imam.
Vsaka malenkost, ki jo izberem pristno, mi je zelo
dragocena. To pa je moja legenda, moj umetnina, moja slika življenja –
življenje samo kot poezija. To je zame pravo pristno srčno srečno veselo bogato
življenje. Rada sem jaz, jaz in to mi je najbolj dragoceno.
Zdaj se počasi mrači in rada opazujem naravo, kako se počasi
umirja. Drevesa se zlivajo z okolico. Prej sta metulja tako lepo plesala drug
ob drugem. Privabila ju je metuljnica. Prav po metuljsko sta se poljubljala v
letu. Kako romantično!
Nič nam ni treba narediti več, kot to, da smo pristni in
da smo popolnoma prisotni v zdaj. Takrat naša duša najbolj sije. Takrat smo
najbolj koristni. To je dovolj. Mi vsi smo dovolj. Zdaj pa je čas, da zaupamo,
da smo dovolj. Res je, življenje je lepo in čarobno. Ni nam potrebno rešiti
sveta, samo zaupajmo svojemu srcu in skupaj s tem rešujemo svet, kajti
povezujemo se od srca do srca in tako smo najbolj močni – s pristno bližino. To
pa je zares dragoceno.
Zaupaj življenju, ljubi te.
Ljubek pristen vesel lahkoten igriv zabaven hvaležen srčkan
srečen sijoč navihan strasten blažen dan!
Lahko si to, kdo si. Ni se ti treba dokazovati in ne rabiš
dovoljenja od nikogar, samo od same sebe. Juhu! Živim! Juhu! Živimo! Kako je to
dragoceno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar