Nihče, kot ta zdaj! Zares! Vam rečem!

Nekaj sem razmišljala. Meni se to res vse nekaj dogaja. Skozi. Pa saj to je normalno. Pa če si kamen, se ti ne dogaja. Jaz pa sem živo bitje in sem skozi v rast. Skozi. Ali je refleksija. Ali je trenutek. Tudi če je čista tišina, sedim na sedežni in samo sem – noben trenutek še ni bil, kot je točno ta zdaj.

Vse je drugače! Novo! Sveže!

Že imam malo več izkušenj za sabo. In še bolj cenim to preprosto obilje, lepoto tega trenutka.

Kaj če bi vnesli več igrivosti, smeha, zabavnosti, pestrosti, lahkotnosti v svoje življenje?

Kaj bi se zgodilo? Bi se svet porušil???

mislim, da bi se samo bolj zabavala. Vse bi bilo narejeno lažje, bolj lahkotno. Bolj pristno. Uživam v vseh teh pogledih na trenutek.

Tudi, če samo gledam skozi okno, je čaroben. Zares. Zame. Mavričen kot samorog!

Kaj če bi bili bolj srečni, kot sploh lahko prenesemo? Kaj če bi bilo naše življenje milijon-krat boljše, kot sem si kdajkoli predstavljala? Kaj če bi si ga ustvarila po svoje?

Mislim, da moram najprej živeti po svoje. Ali pa vsaj vedno bolj. To mi odprita srce!

Zapleši po svoje! Dovoli ritmu srca, da te vodi!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost. Zaupaj siju srca in sreči! Vabi te! Zdaj!