Kako si kaj zares?
Meni se kar razkrivajo vzorci na vseh ravneh! Raziskujem prednice
in prednike in kar neki vzorci se kažejo tako jasno, da je kar boleče. Zatirano
veselje do življenja. Pretirana ponižnost in skromnost. Zavračanje kljub trudu,
da bi me imeli radi ali vsaj sprejeli – niti všeč jim ne rabim biti! Niti malo!
Samo, da me sprejmejo!
Moje srce me boli, ko to pišem! Prav prizadeli me je! Toliko
časa in energije sem vrgla v nič! Zapravljala sem svoje ustvarjalne moči in še nič
se ni spremenilo!
Svoboda!
Končno sem lahko to kdo sem in se zabavam v udejanjanju talentov!
Ves ta čas sem se ukvarjala z drugimi, da bi me sprejeli in me
razumeli! Trudila sem se na vse kriplje! Zaman! Juhu! Zdaj pa mi je dovolj! Izguba
časa! Nikoli jim nič ne bo kasno, ker ne gledajo s srcem!
Hvaležna sem za vsak trenutek, ki sem ga zapravila, ker me samo
podžiga, da živim bolj pristno! Če me razumejo ali ne, ni več moj problem!
Hvaležna sem za osvoboditev!
Zdaj pa se jaz lahko sprejemam! Zdaj pa lahko cvetem! Sijem in
sem še bolj pristna!
Kakšne vzorce nosiš v sebi, ki te zavestno ali podzavestno vodijo?
Si želiš, da bi te imeli vsi radi?
Osvobodi se in zadihaj čist svež zrak svobode! Divjina tvoje
duše uživa v svobodi! Zdaj!
Ljubek pristen srčkan dan!
Sprosti se v veselje svoje duše! Odpri svoje srce veselju! Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar