Samo sebe lahko spreminjam. Pa še to je vprašanje. Lahko samo odstranjujem, kar ni moje. Vse programe, vse navade ljudi okoli mene, ki še me vedno oblikujejo. Vso nasnago, ki sem jo z leti nalepila nase, da bi živela prilagojena v sistemu, ki več ne deluje. Ni več v skladu s svetlobo, ki prihaja vedno bolj močno na Zemljo. (Kihnila sem, torej je to čisto res. Čisto. Čisto. Čisto res!)
Prepričanja.
Brala sem knjigo o
domorodcih, če bi velela, kako je naslov. Sigurno sem jo omenila v kakšen od
prejšnjih blogov. Tam je avtor sredi aboridžinske vasi delal z zdravilko ves
dan. To pomeni osem ur ali več. Vmes je bilo kosilo in počitek. Če bi tako
intenzivno delala na svojih prepričanjih, bi potem sigurno kaj dosegla.
Spremembo, ki si jo želim.
Saj vem, da ni
dovolj, da nekaj preberem. To potem res intenzivno želim živeti. Potrebno je
nekaj truda.
Kar v knjižnico bi
šla in bi si nekaj sposodila za preurejanje zavesti. Spuščanje starih
prepričanj. Tudi, če bi našla (in bom našla) katerokoli knjigo na to temo, se
bodo stara prepričanja ponavljala. Samo iz navade. to je intenzivno delo.
Dokler staro ni prepisano z novim. Čas je, da raziskujem svoja stara prepričanja.
Spomnim se stavka od Borisa veneta in Nikole Grubiša zapisanega v Iz dnevnika
milijonarja ali bogastvo je v nas. Če ne veste, kakšna prepričanja imate o
denarju, poglejte v svojo denarnico.
Pa saj sem veliko
časa – vse do danes – prejemala programiranje, ki se je spreminjalo v negativna
prepričanja. Ne morem pričakovati, da se bom samo preprosto odločila in bo vse
staro izbrisano. Odločim se. Potem pa vložim nekaj časa, da se to spremeni.
Veliko časa, verjetno. Pa saj sem voljna! Želim živeti pristno.
Ljubek radosten
razkošen ljubeč iskren harmoničen hvaležen jasen kreativen mogočen miren blažen
bogat dan poln božanskega obilja!
Uživaj življenje in
se programiraj na življenje s srcem. Uživaj mi, zares!
Ni komentarjev:
Objavite komentar