Tu ni mišljeno samo
ples in čaga ali praznovanje. Konec tedna, ko se res sprostimo…
Kaj če bi se
zabavala pri rasti in širitvi?!
Strah bo vedno
prisoten, saj delam kaj novega.
Kaj pa če bi sledila
nagajivosti srca kljub strahu?
Če ne ogrožam
svojega življenja, sem varna. Malo vznemirjenosti ob svežih stvareh pa je čisto
normalno.
Opazila sem nekaj,
kar me je zelo pretreslo. Zares. Brez heca.
Opazila sem, da se
velikokrat kritiziram, se obsojam, se zmerjam – ja to je prava beseda – ker
nisem normalna. Nikoli si nisem dovolila, da bi si zares dovolila biti
umetnica, ustvarjalka na polno. Seveda pišem, to je hobi, ki ga ljubim. Vseeno
pa sem vedno imela občutek, da moram delati kaj bolj resnega.
Zdaj je čas, da se
vzljubim. Ne morem se več zmerjati, ker sem točno taka – kot sem. Kaj če imam
dve nogi in bi se zmerjala zaradi tega? Ali dve roki? Ali eno glavo? To bi bil
kriminal!!
Rodila sem se taka,
kot sem. Nobeno zmerjanje ne bi pomagalo!
Dovolj je bilo
zmerjanja. Čas je, da se sprejmem in dovolim svoji pristni naravi, da se
izrazi!
Ljubek radosten
iskren sočen dan!
Sledi svojemu srcu!
Danes se sprejemam. Lepa sem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar