Kako naravno je, da se zbudim dobre volje! Tako kot sonce zjutraj vzhaja! Želim, da bi bilo bolj pogosto! Želim, da bi mi to res bilo naravno in čisto čisto normalno. Dobre volje sem. Praznik! Ne. Ne. NE. To je normalno. Dobre volje sem! Juhu! To je tako naravno. Vem. To se mi vsak dan dogaja. Bolj v tem zadnjem kontekstu. Tako bi rada živela. Saj vem, da je potrebno delo. Kdaj se nasmehnem, se odločam za srečo (Vem, naporno, zelo. Hecam se! enako lahko je izbrati srečo ali kaj manj. Vedno je izbira moja!), si privoščim kaj lepega.
Tudi. Na primer. Ravnam s sabo kot z dragoceno osebo. Kot s
sebi najpomembnejšo osebo, ker sem res edina, ki je z mano vso življenje. Svoje
naklonjenosti in ljubezni pa sem ja vredna! (Če ne pa se zaprem v dom, dokler
ne bom tako mislila in verjela. Ali pa hodim v krogu ali grem na dolgi sprehod.
Karkoli že pomaga. Vredno je. Vredna sem svoje ljubezni. Mislim. No. No.NO.
Vem. Dobro. Vem.) Vredna sem svoje ljubezni najprej. Kako naj potem karkoli
dam, če tega nimam v sebi.
Berem tako zanimive knjige in bolj in bolj imam občutek, da
kar je za skupaj, skupaj pride in ostane. Ali karkoli je zame, pride k meni in
ostane. Samo da prevedem v svoje razmere. Ni se mi treba naprezati, ker potem
pomeni, da v resnici ne verjamem, da vse dobro (in še boljše) ne bo prišlo.
Potem se pa res moram truditi. Lahko pa se čisto lahkotno prepustim. Zaupam.
Prišlo bo. Ob točno pravem času. Vse. Pa še več! Najboljše!
Uživaj mi, čuj!
Ljubeč ljubek ljubezniv miren bogat blažen fantastičen
harmoničen hvaležen razkošen iskren pristen radosten dan poln božanskega
obilja!
Napiši danes svojo zgodbo dneva, takšno, ki ti je res všeč
in jo tudi živi. Imej se rada. Sledi svojemu srcu! Vredna si povezanosti s
sabo. Res si prisluhni. Odpri se vsemu dobremu. Juhu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar