Zares?
Kaj ni zanimivo, da me potegne poznano, domače, udobno, lenobnost in druge take cone. Ni dobro, ni slabo, ni pa prav nič kaj zabavno. Zanimivo.
Kaj če bi se podala na pot učenja? Kaj če bi bolj radostno rastla? Kaj če bi vsa spoznanja, ki jih imam prenesla v prakso?
Kaj če bi vsaj delček spoznanj prenesla v prakso? En odstotek?
Moje življenje bi dobivalo zagon!
To bi se že poznalo v nekaj dneh!
Zdaj sem se spomnila, da je nekdo rekel, ali rekla, da vedno pade naprej!
Kako zabavno!
Torej tudi, če padem, se pomikam naprej
Včasih se mi zdi, da sem se tako obdala z vato, da ne bi padla. Pa kaj, če padem! Saj vedno padem naprej! Tudi to je radostna rast! Se lahko vsaj zabavam ob padanju? Občutim vetrc v laseh? Ali vsaj kamenčke na obrazu? Se lahko sprostim in zaupam, da se vedno lahko vstanem, stresem prah in grem naprej!?!
Danes blagoslavljam padce naprej!
Danes si dovolim pasti. Mogoče več kot enkrat!
Ljubek sijoč pristen srečen srčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in radostna rast! Saj gre! Veselimo se vstajanja. Znova in znova. In znova! Mi to zmoremo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar