Se spomniš črno belih televizij?

Si upam živeti zares bolj srečno in srčno? Ali je vse teorija v moji glavi?

Si upam biti tako drzna in sena glas smejati in uživati v vsakem trenutku? Si upam biti celo tako drzna, da se zabavam bolj in bolj!!?!

Drznost je potrebna! Ti rečem!

Sivine so tu! In želijo me pogoltniti! Ampak se ne dan! na vsak način se želi strah, občutki krivde ali sram – torej vse nižje frekvence pretihotapiti v moje misli, občutja. Potem pa se želi pretvarjati, da je vse res in da sem si tako sama vse to zmislila!

Zato postavljam vratarja ali vratarko. Vseeno!

Je to res misel, ki jo želim razmišljati? Je to sploh res?

Dovolj je bilo trikov!

Ni moje! Ni res! Torej adijo!

Se občuti dobro? Če ne, torej ni resnično! Adijo!

Dovolj je bilo vsiljevanja in normalnosti sivin!

Zdaj živim v barvah!

Ljubek barvit mavričen samorogast dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Se spomniš črno belih televizij? No, pa saj ne bi rad-a več tako živel-a!? Zgodovina! Preteklost!