Tako sem navdušena! Prav moram to deliti s tabo! Res! Moram! Ti rečem!
Berem Vadima Zelanda! Seveda pravi veliko zanimivih stvari. Najbolj
drastično pa se me je dotaknilo o hrani. Kaj jemo? Živo hrano, ki nam daje
energijo? Ali pač neko sintetiko, skoraj plastično hrano. Zdaj že pretiravam. Ampak
bolj kot je vsega noter in bolj kot ima dolgi rok trajanja, bolj je strupena za
telo. Smo se kdaj vprašali, zakaj to jemo? Očitno, da si škodimo.
Čisto sem navdušena, da jem živo hrano. Kaj to sploh pomeni.
To ne pomeni, da lovim kravo po pašniku in jo ugriznem za rit ali bok. Sploh ne!
Naj živi lepa kravica in uživa življenje koliko lahko!
Živa hrana je zelenjava, sadje, začimbnice, zelišča – sploh sveže,
kalčki! Samo tako no!
Na morju sem imela tak luksuz! Čisto blizu moje hiške so
prodajali domačo sadje in zelenjavo! Kaj mi je zmanjkalo, sem si šla tja! Tako je
dišalo! Melona! Tako božansko! tako je bila prepojena s sončnimi žarki! Pa nektarine,
breskve! Pa vse drugo! Pravo razkošje!
Vadim pravi, da nas predelana hrana otopi. Postajamo kot
nekakšni brez energijski premikajoči se ljudje. Čreda. Ne zdravi, ne ravno zelo
bolni. Živimo, če lahko to rečemo, na minimumu.
Definitivno priporočam Vadima v branje. Odprl mi je oči in
usta dobri hrani! Živi hrani!
Ljubek sijoč pristen živahen polne energije srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Lahko živimo zdravo, že zato, ker se imamo radi. Vsaj malo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar