Hej, kako kaj danes? Živimo kaj svoje sanje? Kako je lahko
sploh tako vprašanje v množini?
Vsak ima svojo pot. Srčna pot je tista prava. Točno vemo,
kdaj smo na njej. Vse teče. Nič zato, če še nisem tam! Vem pa, kaj je. Za zdaj
je dovolj, če je moje srce kompas. Bolj, kot si prestavljam mojo pot, bolj jo
osvetljujem s pozornostjo, kot bi rekel Vadim Zeland, večja je verjetnost, da
se uresniči. Tako je to. Enostavno. Vse, kar je res vredno in pomembno, je
enostavno. Lahko razumljivo.
Kaj pa si predstavljam?
Vrtnice. Ves vrt vrtnic. Vseh barv. Pa hortenzije. Vseh barv.
Tako lepo cvetijo, pa potonike. Očitno, da so mi všeč velikocvetne rože. Zanimivo.
Res pa je, da sem zadnjič odkrila tako lepe rože. Prav srčkane so. Kot vrtnice,
ampak niso vrtnice. Božansko. mislim, da je čas, da si grem po njih. Samo zato,
ker se imam rada.
Lep srčkan pisano mavričen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te preseneča bolj, kot si lahko
predstavljaš, samo sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar